18 hormonov, od katerih je odvisno naše dobro telesno in čustveno počutje

Pri obeh so ključno vlogo pri poteku njune bolezni odigrali hormoni. Bolj natančno oslabelost nadledvične žleze, ki jo je pomotoma napadel avtoimunski sistem. Addisonova bolezen je skratka še ena od avtoimunskih bolezni, posledica te pa je pomanjkanje kortizola v telesu obolelega.

Ker motenj v delovanju nadledvičnih žlez še vedno ne znamo pozdraviti, si lahko pomagamo le z nadomestnih hormonskih zdravljenjem.

In to je le eden od številnih primerov, ko telo iz ravnovesja vržejo hormoni. Med njimi je kar 18 še posebno pomembnih v našem telesu, prav vsi pa so – vsak po svoje – odgovorni za naše dobro telesno in čustveno počutje.

»Hormon ni organ, zato ga prostim očesom ne moremo videti. To je molekula oz. kemična snov, ki s kroženjem po krvnem obtoku pride do oddaljenih ciljnih celic. V našem primeru zato lahko rečemo, da endokrini sistem deluje kot mreža z dobro urejeno notranjo komunikacijo. V človeškem telesu je več deset različnih hormonov, ki so vključeni v številne procese kot so glikemija, krvni tlak, presnova, reprodukcija, rast, puberteta, menstruacija, nosečnost, menopavza, andropavza, presnova (delovanje organizma), razvoj mišic, spolnost, spanec. Ampak s tem včasih tudi pretiravajo!« - vir: Kaj pa, če so krivi hormoni?

Avtorici knjige Kaj pa, če so krivi hormoni?, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Galarna, sta dr. Emmanuelle Lecornet-Sokol, ki dela kot zdravnica na oddelku za endokrinologijo in diabetologijo v bolnišnici Pitié-Salpetriere v Parizu, in Caroline Balma-Chaminadour, novinarka in avtorica številnih drugih knjig z zdravstvenega področja.

Da si boste lažje prestavljali, kako (in kateri) hormoni skrbijo za naše telesno in čustveno blagostanje, v nadaljevanju nizamo 18 najbolj pomembnih, skupaj z nekaj zanimivih poudarkov iz omenjene knjige.

18 najslavnejših hormonov v našem organizmu

Izbrana osemnajsterica, ki jo bomo na kratko predstavili v nadaljevanju, je bila izbrana zato, ker jih poznamo bolj kot ostale in ker neposredno vplivajo na naš vsakdanjik.

• 1. ADH (antidiuretični hormon)

Naloga: Ta hormon v našem organizmu uravnava količino vode in preprečuje, da bi vso tekočino izgubili skozi urin.

Zanimivost: Ste vedeli, da teza, da je treba vsak dan popiti 1,5 l vode, ni znanstveno dokazana? Glavni del priporočenega dnevnega vnosa tekočin dobimo s hrano, sadjem in zelenjavo ter napitki (čaj, kava, voda med obroki …). Kadar smo dobre zdravja, moramo piti, ko smo žejni. Paziti je treba le pri mlajših otrocih in starejših osebah, ki slabše občutijo žejo.

• 2. aldosteron (hormon krvnega pritiska)

Naloga: Uravnava eno najosnovnejših funkcij našega organizma: krvni tlak.

Zanimivost: Ste vedeli, da hipertenzija načeloma ne izzove nobenih simptomov, zato je še toliko pomembnejše, da jo redno kontroliramo. Lahko vam ga izmeri zdravnik ali pa to storite sami doma. V primeru, da se simptomi dejansko pojavijo, so odstopanja običajno že ekstremna. Opozorilni znaki: zadihanost, glavobol, bolečine v prsih, vrtoglavica ...

• 3. kortizol (hormon stresa)

Naloga: Pri kortizolu gre za vprašanje življenja ali smrti. Čeprav se ga drži slab sloves, je eden ključnih hormonov, ki ga najdemo pri vseh sesalcih.

Zanimivost: Prekomerno izločanje kortizola lahko privede do hipertenzije, debelosti, sladkorne bolezni in oslabelosti mišic. Ste vedeli, da telesna aktivnost pripomore k vzdrževanju telesne teže in izločanju endorfinov, snovi, ki nam dajejo občutek zadovoljstva in zmanjšujejo raven stresa?

• 4. DHEA (hormon mladosti)

Naloga: To je hormon, ki upočasnjuje proces staranja. Pozitivno deluje tudi na naše razpoloženje, vitalnost, libido, kosti, kožo in srce.

Zanimivost: V Franciji in Evropi sintetični DHEA obravnavajo kot zdravilo, tako da za razliko od ZDA uradni postopek za dovoljenje v proti prodaji ni bil sprožen. So se pa na trgu pojavili kozmetični izdelki, izdelani na osnovi DHEA, ki naj bi učinkovito preprečevali staranje kože. Nujno je vedeti, da za njihovih trditev ni dokazala še nobene resna študija, zato DHEA proizvodov v nobenem primeru ne kupujte prek spleta!

• 5. dopamin (hormon zadovoljstva)

Naloga: Ta hormon je pravzaprav živčni prenašalec: kemična snov, ki prenaša informacije med nevroni. Sprošča se, ko smo zaljubljeni, nas preplavlja poželenje, ko poslušamo glasbo ali ugriznemo v pecivo. Vpliva skratka na naše vedenje, zadovoljstvo in željo po raziskovanju.

Zanimivost: Ste vedeli, da disfunkcijo možganov, ki jo poznamo pod imenom ADHD (zanjo pa trpi od 3 do 7 % šolarjev), povzroča prav oslabelo delovanje živčnih prenašalcev oziroma dopamina, kar privede do upočasnjenega delovanja čelnega režnja? Dopamin je povezan tudi s sindromom nemirnih nog, odvisnostjo in celo shizofrenijo.

• 6. ščitnični hormoni (T3, T4 in THS)

Naloga: Ščitnica, ena najbolj znanih žlez, je metuljčku podobna žleza, ki leži na dnu vratu. Izloča hormone, ki uravnavajo presnovo, in posledično omogoča, da se hranilne snovi spremenijo v energijo.

Zanimivost: Ste vedeli, da izpadanje las, utrujenost in občutek, da nas neprestano zebe, lahko nakazuje težav s ščitnico? A pozor: premalo delujoča ščitnica resda lahko privede do teh simptomov, toda te težave so pogoste in zato premalo specifične. Če so vrednosti ščitničnih hormonov v vaši krvi normalne, je vzroke najpogosteje treba iskati drugje.

• 7. inzulin (hormon uravnavanja ravni glukoze v krvi)

Naloga: To je naravni hormon, ki ga izloča trebušna slinavka. Njegova naloga je uravnavanje glikemije, torej ravni sladkorja v krvi – sladkor je gorivo našega organizma.

Zanimivost: Ste vedeli, da sladkorna bolezen ni povezana samo s sladkorjem in je zato ne moremo preprečiti samo tako, da uživamo izdelke z manj sladkorja? Zelo pogosto sta namreč pomembna dejavnika tudi genetska nagnjenost in sedeč način življenja. Telesna aktivnost je močna preventiva pred sladkorno boleznijo.

• 8. glukagon (hormon uravnavanja ravni glukoze v krvi)

Naloga: Tudi ta hormon izloča trebušna slinavka, njegova naloga pa je zviševanje količine glukoze v krvi.

Zanimivost: Ste vedeli, da se ta hormon izloča, ko je raven sladkorja v krvi prenizka? To uravnavanje poteka na zelo prefinjen način, saj ima povprečen posameznik stabilno raven glikemije (med 0,60 in 1,40 g/l).

• 9. melatonin (hormon spanca)

Naloga: To je hormon, ki nam pomaga zaspati, saj uravnava spalni ritem. Po njegovi zaslugi se lažje navadimo na menjavanje letnih časov in premikanja ure. Ta hormon izloča epifiza, ki se nahaja v možganih.

Zanimivost: V Franciji priporočajo sintetični melatonin pri nespečnosti, jemlje pa se ga lahko največ 3 mesece. Razen tveganj, povezanih z zaspanostjo, nima večjih stranskih učinkov.

• 10. parathormon (hormon trdnih kosti)

Naloga: To je hormon, ki povečuje absorpcijo kalcija v črevesu, omogoča njegovo ponovno absorpcijo v ledvicah in ohranja njegovo zalogo v kosteh. Prevelike količine PTH povzročajo hiperklaciemije, kar posledično privede do nastanka ledvičnih kamnov in demineralizacije kosti.

Zanimivost: Ste vedeli, da uživanje kalcija še v obliki dopolnil ni nujno potrebno? Na splošno velja, da ljudem svoje prehrane ni treba dopolnjevati s kalcijem, ker ga je dovolj v živilih.

• 11. oksitocin (hormon sreče)

Naloga: Ta hormon nastaja v hipotalamusu, torej v čustvenem centru možganov, in vpliva na več vrst pozitivnega vedenja, kot so empatija, zaupanje, velikodušnost, spolnost in celo navezanost.

Zanimivost: Od leta 2000 naprej je bilo objavljenih veliko znanstvenih študij, ki so pokazale, da je vloga oksitocina precej večja, kot se je zdelo sprva. Nastopa namreč tudi v vlogi nevromediatorja in tako vpliva na druge dele možganov. Z vidika evolucije se je najbrž pojavil pred 100 milijoni let, pri ovulaciji pa naj bi bil odgovoren za spolno privlačnost, da bi spodbudil reprodukcijo.

• 12. serotonin (hormon dobrega razpoloženja in vedrine)

Naloga: To je hormon, ki uravnava naše vedenje in razpoloženje, hkrati pa je tudi živčni prenašalec.

Zanimivost: Ste vedeli, da stimulacija serotonina omogoča zmanjševanje kroničnih bolečin? Zdravnik vam ga torej lahko predpiše, tudi če niste depresivni.

• 13. prolaktin (hormon dojena in spolnosti)

Naloga: To je hormon, ki omogoča izločanje materinega mleka, a se hkrati vse življenje tvori tako pri ženskah kot pri moških, saj ima opravka tudi z libidom.

Zanimivost: Ste vedeli, da odstopanje vrednosti prolaktina pri ženskah lahko pojasni menstrualne težave, pri mladih fantih pa se to izraža tudi v razvoju prsi? Prolaktin vpliva tudi na naše vedenje, odpornost, reprodukcijo in rast.

• 14. testosteron (hormon libida)

Naloga: To je spolni hormon, ki ga izločajo spolni organi. Najdemo ga tako pri ženskah kot pri moških, le da ga je pri fantih več.

Zanimivost: Ste vedeli, da proizvajanje testosterona pod vplivom hipotalamusa ne poteka samo v modih, temveč tudi v nadledvičnih žlezah in maščobnem tkivu? Kaj pa, da je za normalen razvoj semenčic potrebno, da je temperatura v modih malce nižja, zaradi tega moškim, ki želijo imeti otroke, svetujejo, da se izogibajo savni in vročim kopelim.

• 15. estrogen (hormon libida)

Naloga: To je spolni hormon, ki ga izločajo spolni organi. Najdemo ga tako pri ženskah kot pri moških, le da ga je pri dekletih več.

Zanimivost: Ste vedeli, da razlog za velike dojke ni preveč ženskih hormonov? Na tovrstni volumen vplivajo predvsem genetski dejavniki.

• 16. somatotropin (rastni hormon)

Naloga: To je rastni hormon, ki naj bi imel učinke proti staranju, povečeval naj bi miščno maso in pomagal pri okrevanju po telesnem naprezanju.

Zanimivost: Somatotropin v injekcijah ali prehranskih dopolnilih uporabljajo določeni športniki, zlasti bodybuilderji. Strokovnjaki seveda opozarjajo na nevarnosti, povezane s tveganji za nastanek raka (kolon, ščitnica) in srčno-žilnih bolezni. Uživanje rastnega hormona poškuduje srčno mišico, bilo pa naj bi tudi vzrok za nenadno smrt mladega nogometaša sredi tekme.

• 17. adrenalin (hormon odzivnosti)

Naloga: To je hormon, ki je bil izredno pomemben za obstoj človeške vrste. Sproži namreč refleks pobega v primeru nevarnosti.

Zanimivost: Ste vedeli, da se adrenalin uporablja tudi ko zdravilo? Vbrizgamo ga v primeru srčnega zastoja, pri hudi alergiji, kot je anifilaktični šok, ali pri Quinckerjevem edemu. Učinkovit je tudi v primeru hudega astmatičnega napada, ker razširi dihalne poti.

• 18. leptin (hormon telesne teže in apetita)

Naloga: To je prebavni hormon, ki ustavlja lakoto. Uravnava namreč zaloge maščob in nadzira apetit. Izločata ga belo maščobno tkivo in celice želodčne sluznica.

Zanimivost: Ste vedeli, da želodčna sluznica začne sproščati leptin približno 15 minut po zaužitu hrane, kar povzroča občutek sitosti? To je eden od razlogov, zaradi katerega je priporočljivo, da jemo počasi, ker bo na ta način signal za sitost imel čas priti do možganov.

Za več branja o hormonih, njihovih nalogah, posledicah nepravilnega delovanja hormonskih žlez in drugih pomembnih informacijah priporočamo …

Kaj pa, če so krivi hormoni?

Dragoceni vodnik, s katerim boste zdravje vzeli v svoje roke.

Občasno se vsem zgodi, da nenadoma postanemo utrujeni ali potrti, da nas mučijo prebavne motnje, težave s kožo ali celo nespečnostjo. Te težave so včasih samo prehodnega značaja, tako da se stvari hitro zopet spravijo v red, včasih pa vztrajajo in nam močno grenijo življenje. Takrat začnemo na veliko raziskovati, kaj je narobe …

Hormoni so pravzaprav na delu v vseh obdobjih našega življenja, včasih v naše dobro, včasih pa tudi ne – pomislite samo predmenstrualni sindrom, mozoljavost, izgubo ali pridobitev telesne teže, izpadanje las, prekomerno poraščenost, depresijo ter sladkorno bolezen, hipertenzijo, holesterol, osteoporozo, bolezni ščitnice, različne vrste rakov.

V knjigi Kaj pa, če so krivi hormoni? nas bo zanimalo predvsem sledeče:

• Kakšni so simptomi in opozorilni znaki ter katerim boleznim jih pripisujemo?
• Ali so določene težave odvisne od starosti? Kakšno vlogo imajo pri tem naši geni?
• Ali obstaja kakšen način, s katerim lahko spodbudimo ali obrzdamo naše hormone?
• Ali za boljšo kakovost življenja lahko poskrbimo sami?
• In kateri so tisti zloglasni motilci endokrinega sistema, ki so nevarni za naše hormone?
• Kako prepoznati in se izogniti tem kemičnim snovem, ki jih organizem ne pozna in ki škodujejo zdravju ter povzročajo različne vrste rakov, deformacije zarodkov in težave z rastjo?