2 stopinji Celzija dviga globalne temperature za človeštvo ni več varno in ni sprejemljivo!

Države sveta so se decembra 2015 na podnebni konferenci v Parizu zavezale k omejitvi dviga globalne podnebne temperature na bistveno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo ter na prizadevanja v smeri 1,5 stopinje. Na isti podnebni konferenci so IPCC pozvale k pripravi znanstvenega poročila, ki bi orisalo pot do 1,5 stopinje.

Vlade so torej IPCC vprašale, kaj morajo storiti, da izpolnijo zastavljene cilje. Poročilo je odgovor znanstvenikov na to vprašanje, pojasnjujejo v nevladnih organizacijah Greenpeace in Focus.

Prelomni datum je 8. oktober, ko bodo v Južni Koreji po tednu dni pogajanj med delegati držav in znanstveniki objavili povzetek poročila za politične odločevalce na nekaj več kot 20 straneh. Nekaj tednov kasneje pa bo objavljeno še celotno poročilo, ki naj bi skupaj s prilogami in viri obsegalo več kot 1000 strani.

IPCC bo v poročilu združil najnovejša znanstvena dognanja in prikazal, kaj segrevanje za 1,5 stopinje Celzija pomeni za planet, ter predstavil vrsto potencialnih ukrepov z njihovimi učinki. Ti ukrepi se bodo nanašali na celo vrsto področij, od transporta, energetike in industrije do prehranskega sistema in življenjskega sloga posameznika.

Znanstveniki sicer ne bodo razglasili, kateri scenarij bi bil najboljši na poti do 1,5 stopinje. To odločitev bodo prepustili voditeljem držav.

Po besedah Barbare Kvac iz društva Focus poročilo prinaša tri osrednja sporočila: da je ukrepanje nujno, da rešitve že poznamo ter da odgovornost za ukrepanje v prvi vrsti nosijo vlade. Obenem pa znanstveniki svarijo, da se okno priložnosti za ukrepanje hitro zapira.

"Ukrepati je treba takoj. Časa za odlašanje, postopno ukrepanje in lepotne popravke obstoječih politik ni več. Smelo in korenito moramo v spremembe na vseh področjih," je poudarila na pogovoru z novinarji ta teden.

Doseganje 1,5 stopinje Celzija med drugim pomeni takojšnjo opustitev fosilnih goriv, vlaganje v obnovljive vire energije, investiranje v energetske prihranke ter varstvo gozdov, je povedala Kvačeva. Ob tem pa je poudarila, da bodo koristi hitrega ukrepanja občutno večje od izdatkov, ki bi nas sicer v luči katastrofalnih škod čakali v prihodnosti.

Prihodnje desetletje je okno priložnosti, ko moramo videti konkretne politike na delu, je posvarila Katja Huš iz Greenpeacea v Sloveniji. Ugotovitve znanstvenikov denimo kažejo, da morajo za 1,5 stopinje izpusti toplogrednih plinov leta 2020 doseči vrh, do leta 2050 je nujno popolno razogličenje in do 2065 ničelna raven vseh izpustov.

Sogovornici sta poudarili tudi, da se je meja, ki je za varno veljala nekoč, v zadnjih letih na podlagi novih znanstvenih dognanj znižala z dveh stopinj na 1,5 stopinje Celzija. Svet se je doslej segrel za eno stopinjo, pa smo že priča katastrofalnim posledicam: letos so denimo Grčijo in Švedsko prizadeli veliki požari, temperature v nekaterih evropskih državah so se približevale 50 stopinjam Celzija, v Franciji so morali zaustavljati jedrske reaktorje, ki so jih neuspešno hladili, je primere naštela Huševa.

Če bi zamrznili sedanje stanje, bi se svet segrel za okoli pet stopinj Celzija. Če bi države izpolnile doslej podane prostovoljne zaveze, pa bi prišlo do plus treh stopinj. "V takih razmerah kot človeška vrsta še nismo živeli," je opozorila Huševa.

Ob tem je razlika med 1,5 in dvema stopinjama vse prej kot zanemarljiva, je dodala Kvačeva. Med drugim pomeni 10 centimetrov višji ali nižji dvig morske gladine. "Dve stopinji Celzija ni več varno in ni sprejemljivo," je poudarila.

Okoljevarstvenike ob tem opogumlja vse večji pritisk ljudi. "Mesta, lokalne skupnosti, podjetja, investitorji že spreminjajo svoje prakse," je spomnila Kvačeva. Po vsem svetu je ob tem vloženih že več kot 1000 podnebnih tožb posameznikov oziroma skupin posameznikov, ki tožijo vlade in podjetja zaradi uničevanja njihovega življenjskega okolja.

V Sloveniji je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da so podnebne spremembe "le obrobna tema, eden od izzivov okoljskega resorja", je izpostavila Huševa. Tako so se denimo podnebju škodljive subvencije v zadnjih 10 letih v Sloveniji okrepile, priča smo vedno novim poskusom prikritega subvencioniranja šoštanjske termoelektrarne, fosilna goriva pa še vedno prejemajo več podpore od obnovljivih virov, je naštela.

Ali in v kakšni meri bo prihajajoče podnebno poročilo upoštevala vlada premierja Marjana Šarca, torej ostaja odprto. Delno jo zavezujejo globalni dogovori in evropska zakonodaja, ali bo igrala bolj aktivno vlogo, pa je težko napovedovati.

Vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros je dodala, da od Šarca in njegove ekipe seveda ne pričakujejo, da bodo sami odločali o prihodnosti. Morajo pa "vzpostaviti strukture in sisteme, v katerih bomo sprejeli odločitve kot družba".

Za STA Martina Gojkošek

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord