3 etični razmisleki na račun cepljenja (in kako profitabilno je anticepilsko gibanje)

"Ko sem raziskovala zadetke na ključno besedo 'cepiva' na Amazonu, mi je ta ponudil mnoštvo anticepilskih knjig, šele na dnu strani se je pojavil zadetek v obliki osamljenega učbenika medicine. Moje iskanje je bilo takoj pospremljeno z ogromnim oranžnim benerjem anticepilskih bestselerjev in sponzorskih predmetov. Anticepilci kraljujejo tudi na platformi Youtuba in Facebooka. Samo Youtube kanal VAXXED TV je premogel več kot 60.000 sledilcev, iHealthTube pa blizu 400.000. Anticepilske facebook strani se medtem lahko pohvalijo z nekje med 15.000 do 25.000 sledilcev,” piše Naseem Jamnia za bitchmedia.

Pri YouTube so se medtem že odločili, da bodo anticepilcem odtegnili vsa plačila, Facebook pa naj bi jim omejil dosege. Odzvali so se tudi na Amazonu, saj po novem ne predvajajo več dokumentarcev razvpitega Andrewa Wakefielda, ki je znan po že pred leti ovrženi 'študiji', v kateri je napačno povezal avtizem s cepivom proti ošpicam.

Vseeno anticepilcem ni hudega.

S svojo propagando še naprej mastno služijo.

Od tega, da se odlično prodajajo knjige, prispevki njihovih spletnih strani pa dobro klikajo (kliki obračajo benerje, kar seveda pomeni: denar), poslužujejo se tudi GoFundMe in podobnih platform, da iz žepov ljudi neprestano vlečejo nove in nove donacije.

Še več. V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem, da anticepilsko gibanje poganjajo predvsem 'zaskrbljene mamice', pa vse vrvice v resnici vlečejo priviligirani in celo zelo dobro situirani moški.

Medtem je znanost vseskozi jasna.

"Cepiva so izjemno varna! In rešujejo življenja!"

Bioetičen razmislek

V luči najnovejših cepiv proti covidu se gre po razmislek na dilemo: Cepiti ali ne? zato raje kot na dvolične anticepilce (ki vpijejo, da je vse zgolj zarota profitov željnih korporacij, ob tem pa sami služijo milijone na račun lahkovernežev) obrniti na znanost. Ali bolj natančno, prisluhniti, kaj ima o tem povedati bioetika!

1. Kar je dobro za skupnost, je v dobro nas vseh

Takšen primer so ceste, čista voda ali univerzalno dostopno izobraževanje. Tudi javno zdravstvo (in z njim dobro zdravje cele populacije) sodi v to kategorijo.

Številni etiki so mnenja, da se ni pošteno okoriščati s tem dobrim, če k temu tudi sami ne prispevamo.

Leta raziskav, v katere so bili vključeni na stotine ali na tisoče ljudi, so bila potrebna, da so dokazali varnost in učinkovitost cepiv. Eden od razlogov, da so se izkazala učinkovita (tudi do stopnje, da so popolnoma izkoreninila nekatere bolezni), pa je fenomen, ki mu znanost pravi 'čredna imunost'.

To pomeni, da v trenutku precepljenosti populacije ta postane imuna na dotično bolezen tako, da z njo ščiti prav vse (celo necepljene) posameznike. Tudi če bi nekaj ljudi v populaciji za to bolezen vseeno zboleli, se bolezen ne bi mogla več širiti naprej po populaciji.

Tisti, ki danes nočejo cepiti svojih otrok, se v resnici zavedajo, da njihove otroke varuje prav čredna imunost.

"In prav to ni pošteno. Če bi se vsi začeli vesti tako, bi izgubili čredno imunost," za The Conversation piše profesor filozofije Joel Michael Reynolds.

To se je nedavno tega zgodilo v Kaliforniji, ki jo je zajela epidemija ošpic. Slednja se je lahko zgodila zato, ker se je za necepljenje v minulih nekaj letih odločilo preveč staršev.

"Ti starši niso zgolj obrnili hrbet skupnemu družbenemu dobremu, temveč ga pomagali aktivno spodkopati. Tako so prizadeli številne ljudi, državo pa oškodovali za milijone dolarjev."

2. Vaša odločitev bo vplivala na zdravje najbolj ogroženih v družbi

Virusi ne prizadanejo vseh ljudi v enaki meri.

Novorojenčki, ostareli in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom se namreč hitreje okužijo in huje zbolijo, zato v družbi veljajo za bolj ogrožene.

"V moji družini je bil najbolj ogrožen moj brat Jason. Zelo je bil bolehen in pogosto je bil v bolnišnici. In zato smo, vsakič, ko so se nam najavili obiski, te preizprašali, ali so nedavno preboleli kakšno infekcijo. Pogosto niso bili iskreni. Nekateri so nam rekli, da so imeli zgolj manjšo alergijo, medtem ko so bili nekateri zaradi vprašanj celo užaljeni. Na koncu pa je bil moj brat tisti, ki je staknil virus, ki bi ga skoraj stal življenja. In to samo zato, ker nekaterim ljudem ni bilo dovolj mar za njegovo zdravje," dodaja Joel Michael Reynolds.

Etiki so se dolga leta prerekali o obvezi družbe do najbolj ranljivih. Prevladalo je mnenje, da moramo biti glede zdravstvenih odločitev tako čuječni, da z njimi ne prizadanemo zlo najbolj ranljivim.

3. Vprašanje zdravja je stvar cele skupnosti

Politični filozof John Dewey je zagovarjal tezo, da morajo demokratične javne institucije brezpogojno zaupati v znanost in zagovarjati neovrgljiva dejstva. Posamezniki sicer lahko imajo različna osebna prepričanja, pa vendar obstajajo nekatere resnice, ki so neovrgljive. Ena takšnih je dejstvo, da je Zemlja okrogla in da se vrti okoli sonca.

Protiznanstvena klima je nevarna, saj onemogoča sposobnost prinašanja skupnih zaključkov kot družba. Pa naj gre za izobraževanje, infrastrukturo ali zdravje.

"Na primer, če preveč ljudi zanika znanstveni konsenz o klimatskih spremembah, bo to onemogočilo pravočasno akcijo, da bi preprečili posledice, ki so že v teku. Podobno je tudi s cepivi. Zanikanje teže, ki jo ima pri odločanju skupnosti znanost, bo negativno vplivala na vse deležnike."

V luči mnoštva znanstvenih dokazov, ki kažejo na učinkovitost, varnost in pomembnost cepiv, postane državljanska dolžnost, da cepljenje podpirajo in zanj opogumljajo tudi ostale.

"Pravica do zdravstvenega dobra se ne konča le na vašem pragu. Verjeti v nekaj takšnega bi bilo ne le empirično zgrešeno, temveč tudi etično neubranljivo!"