4 urgentna vprašanja o dolgem Covidu, na katera znanost mrzlično išče odgovore

Medicinski misterij

16. 6. 2021, 14:29 | Zdravje | Piše: N.Z.
4 urgentna vprašanja o dolgem Covidu, na katera znanost mrzlično išče odgovore (foto: profimedia) profimedia

Znanstveniki skušajo priti do dna misteriju kroničnega obolenja, ki prizadene nekatere okužene s koronavirusom SARS-CoV-2. Ob tem številna vprašanja ostajajo neodgovorjena, pišejo na Nature.

Ko je Claire Hastie marca lansko leto zbolela, je vse skupaj ignorirala. "Začelo se je nadvse blago," je povedala. "Tudi sicer ne posvečam pretirane pozornosti na prehladom podobna stanja."

Po nekaj tednih pa jo je sesulo. "Še nikoli se nisem počutila tako bolana kot takrat. Zdelo se je, kot da se mi je na prsni koš usedel slon." Na trenutke jo je prav zares zaskrbelo, da bo umrla.

Samska mamica treh otrok, Hastie je 'enemu od otrok že namenila svoje poslednje besede, ko je šel ta mimo vrat njene spalnice'. Dobro leto kasneje je Hastie še vedno bolana. "Do danes ni bilo več dneva, da bi ne trpela zaradi kakšnega od simptomov."

Diagnoza Claire Hastie je dolgi Covid: dolgotrajna motnja, ki jo je povzročila okužba s SARS-CoV-2, virusom, ki povzroča bolezen COVID-19.

Raziskave kažejo, da za dolgim seznamom simptomov, med katerimi prednjačijo omotica, suh kašelj, zasoplost, glavobol in bolečine v mišicah, ta trenutek trpi že na tisoče ljudi.

Ekipa, ki jo vodi Ahtena Akrami, nevroznanstvenica z University College London, ki jo je prav tako prizadel dolgi Covid, zna danes našteti kar 205 različnih simptomov, ki jih je nanizala študija na vzorcu 3500 ljudi.

Po šestih mesecih agonije najpogosteje ostanejo 'omotica, kognitivna disfunkcija in utrujenost'. Ti simptomi se izmenjujejo, zato imajo ljudje občutek, da se jim stanje izboljšuje, običajno tik preden spet kolapsirajo.

V prvih mesecih pandemije je bila ideja, da bi virus lahko povzročil kronična bolezenska stanja, spregledana. Vsa pozornost je bila usmerjena le v najbolj resne in akutne primere. Pa vendar je Hastie relativno hitro ugotovila, da s svojimi težavami ni osamljena. Že maja 2020 je na Facebooku odprla skupino za ljudi, ki trpijo za dolgim Covidom. Danes ima ta skupina že 40.000 članov, skupina pa sodeluje tudi z raziskovalci dolgega Covida, pri čemer se ime Claire Hastie pogosto pojavi kot so-avtor v njihovih poročilih.

Medtem dolgi Covid, ki se je sprva zdel le zanimivost in ga številni niso jemali resno, že postal priznan javno-zdravstveni problem.

Januarja letos je WHO spremenila napotke za zdravljenje COVIDa-19 tako, da je vanje vključila priporočila, naj bodo zdravniki pozorni na posameznike, ki so morda razvili simptome dolgega Covida, saj bodo ti potrebovali njihovo dolgotrajno pozornost in skrb.

Na dolgi Covid so postale pozorne tudi javne zdravstvene agencije. Ameriški National Institutes of Health je konec februarja najavil, da bodo v raziskave dolgega Covida vložili dobro milijardo dolarjev, britanski National Institute for Health Research pa je istega meseca investiral 18,5 milijonov funtov v štiri študije dolgega Covida, čemur je marca sledilo še 20 milijonov funtov.

Število diagnosticiranih primerov dolgega Covida je medtem naraslo na 170 milijonov pacientov iz celega sveta, pri čemer gre pričakovati, da je primerov, ki izkušajo kroničnost simptomov, še več. In to v milijonih več.

Pri Nature so v luči prave epidemije misterioznega stanja, ki ga danes poznamo kot dolgi Covid, analizirali štiri ključna vprašanja, ki si jih zastavljajo znanstveniki iz celega sveta.

1. Koliko ljudi zboli za dolgim Covidom in kdo je najbolj ogrožen?

Študije so v teku, a zaenkrat še niso postregle z odgovorom na vprašanje, kdo je v populaciji bolj ogrožen za dolgi Covid in zakaj.

Prve študije dolgega Covida so v svoje vzorce sprva jemale zgolj ljudi, ki so zaradi akutnega Covida-19 potrebovali hospitalizacijo. Ani Naldbandian, kardiologinja z njujorškega Columbia University Irving Medical Center, je s svojimi kolegi izpeljala devet takšnih študij, ki so bile objavljene marca. Ugotovili so, da med 32,6 in 87,4 odstotkov opazovanih pacientov poroča o kakšnem še posebno trdovratnem simptomu tudi še sedem mesecev potem, ko so 'ozdraveli'.

Ker pa večina ljudi, ki zboli za Covidom-19, ne potrebuje hospitalizacije, jih tovrstne študije seveda ne morejo zaznati, zato morda boljšo sliko o prevalenci dolgega Covida kažejo statistike britanskega statističnega državnega urada, ki spremlja stanje 20.000 posameznikov, ki so jim od aprila 2020 dalje potrdili okužbo z virusom. Analiza, ki so jo objavili letos aprila, je pokazala, da jih kar 13,7 odstotkov izkuša simptome Covida tudi leto kasneje po zaznani okužbi.

  • (Uradne definicije dolgega Covida še niso usklajene, zato statistični urad simptomatiko beleži pod dolgi Covid takrat, ko simptomi vztrajajo več kot štiri tedne)

"Najverjetneje je ta hip to najbolši podatek o prevalenci dolgega Covida, kar jih premoremo," ve povedati Akrami, ki je svoj primarni fokus, to je nevroznanost, začasno obesila na klin, da bi lahko proučevala dolgi Covid.

Ali povedano drugače:

Več kot eden na deset ljudi bo po okužbi z virusom SARS-CoV-2 razvil bolezen dolgega Covida.

Zaenkrat tudi velja, da za dolgim Covidom pogosteje zbolijo ženske kot moški.

V neki drugi analizi britanskega statističnega urada se je izkazalo, da za simptomi Covida trpi še pet tednov po infekciji kar 23 % žensk in 19 % moških.

"Šokantno," pravi Rachael Evans, klinična znanstvenica na University of Leicester in članica post-hospitalizacijse Covid študije.

"Če ste moški in zbolite za Covidom, je verjetneje, da boste morali poiskati pomoč v bolnišnici, kjer boste verjetneje umrli. Če pa preživite, bodo ženske tiste, ki bodo izkušale dolgotrajne simptome."

Zanemarljiv ni niti faktor starosti.

Po podatkih statističnega urada je dolgi Covid najbolj pogost pri ljudeh zrelih let - kar 25,6 %, ki so tudi pet tednov kasneje izkušali simptome, je bilo starih med 35 in 49 let.

Dolgi Covid je manj pogost tako med mlajšimi kot starejšimi ljudmi. Evansova na tem mestu dodaja, da v primeru slednjih podatki morda niso še povsem točni, saj je akutni Covid terjal največ življenj prav med seniorji.

In čeprav je dolgi Covid redkeje najti pri mlajših ljudeh, pa to nikakor ne pomeni, da jih ta ne more prizadeti.

Celo med otroci, starimi med 2 in 11 leti, britanski statistični urad predvideva, da bo kar 9,8 % tistih, pri katerih so zaznali okužbo, pet tednov kasneje še vedno izkušalo Covid simptome, kar pritrjuje nekaterim študijam, ki že namigujejo, da za dolgim Covidom lahko zboliju tudi otroci.

Konsenz glede slednjega seveda še ni dokončen, saj veliko preveč vprašanj še čaka na odgovore.

2. Kaj je v ozadju biologije dolgega Covida?

Čeprav je raziskovalcem uspelo zabeležiti nadvse raznoliko simptomatiko dolgega Covida, pa jasne razlage za takšno pojavnost nimajo.

"Potrebujemo več strokovnjakov, ki bi skušali razvozlati mehanizem, ki je v ozadju te bolezni," pravi Hastie. Kar nikakor ne bo enostavno, saj študije kažejo, da je pri številnih bolnikih z dolgim Covidom na 'udaru' več organov hkrati, kar daje slutiti, da gre za multisistemsko motnjo.

Po drugi strani pa ni zelo verjetno, da bi vse to povzročal zgolj virus, trdi Evans. "Večina študij kaže, da se organizem po nekaj tednih popolnoma očisti virusa, zato zares dvomim, da bi takšne posledice povzročal prav ta."

Medtem so se pojavili dokazi, da delčki virusa, kot so molekule proteina, ostajajo v organizmu še nekaj mesecev, kar pomeni, da bi ti lahko ostajali kot motilci, četudi sami po sebi ne morejo več inficirati celice.

Obstaja pa še ena možnost. Ta je, da dolgi Covid povzroča naš lastni imunski sistem, ki se mu je nekoliko 'zmešalo', zaradi česar napada svoje lastne celice in organe. Ali povedano drugače: dolgi Covid bi kaj lahko bila še ena avtoimunska bolezen.

"SARS-CoV-2 je za imunski sistem nekakšna nuklearna bomba," pojasnjuje Steven Deeks, zdravnik in raziskovalec nalezljivih bolezni na University of California. "Raztrešči se vsepovsod."

Nekatere od posledic zato lahko trdovratno vztrajajo, čemur smo bili nemalokrat priča tudi pri drugih viralnih infekcijah.

Pa vendar, ta trenutek je veliko prezgodaj, da bi lahko eno od naštetih hipotez potrdili kot edino pravilno. Še več. Na koncu bi se kaj lahko izkazalo, da so pravilne vse za različne kategorije ljudi. Preliminarni podatki namreč že nakazujejo, da bi dolgi Covid kaj lahko bil skupek večih bolezni, ki se zgolj na videz kažejo kot en sindrom.

Študije so seveda v teku. Že ta trenutek v Veliki Britaniji podrobno poučujejo več kot 1000 pacientov, da bi prišli na sled dokazom o post-hospitalizacijskih vnetjih, kardiovaskularnih težavah in drugih sprememembah. In ta še zdaleč ni edina.

Realnost dolgega Covida je skratka izjemno zapletena. Raziskave so zaenkrat identificirale štiri skupke pacientov z dolgim Covidom, katerih simptomi se očitno razlikujejo. Pri treh izmed štirih so zaznali duševne in fizične motnje različnih stopenj, a z zgolj malo ali nič kognitivnih težav. V četrti skupini pa je zaznati zgolj malo duševnih in fizičnih simptomov, zato pa so zelo naglašene kognitivne težave.

"Kognicija je prav zares poseben simptom, ki ga nismo pričakovali," pravi Evans, a ob tem poudarja, da študije še niso dovolj daleč, da bi lahko postregle s pravimi odgovori o biološki podstati dolgega Covida. "Smo pa naredili prvi korak," še dodaja.

3. Sta dolgi Covid in post-infekcijski sindrom v kakšni korelaciji?

Kar nekaj znanstvenikov dolgi Covid ni presenetil.

Bolezenska stanja, ki vztrajajo še dolgo po infekciji, se v znanstveni literaturi omenjajo že vsaj sto let.

Anthony Komaroff, zdravnik na harvardski zdravstveni fakulteti v Bostonu, je o tem spregovoril že marca na webinarju organizacije MEAction, ki se ukvarja z ozaveščanjem o mialgičnem encefalitisu, znanem tudi kot kroničnim sindromom utrujenosti. Ljudje, ki trpijo za tem sindromom, se utrudijo že ob najmanjši aktivnosti, ob tem pa izkušajo hude glavobole. Bolezen dolgo niso jemali številni zdravstveni strokovnjaki, ker niso razumeli vzrokov zanjo.

Pa vendar ni tako neobičajno, da infekcije sprožijo dolgotrajnejšo simptomatiko.

Študija na vzorcu 234 ljudi z zaznanimi virusnimi ali bakterijskimi okužbami te zaznaval v njihovem telesu še šest mesecev po infekciji. 12 % njih je poročalo o trdovratnih simptomih, med katerimi so 'omotica, mišično-skeletne bolečine, nevrokognitivne težave in nihanje v razpoloženju'. In odstotki so neverjetno podobni tem, ki jih zdaj opažajo pri dolgem Covidu.

"Številni ljudje z dolgim Covidom bi najverjetneje ustrezali diagnostičnemu kriteriju mialgičnega encefalitisa," sta prepričana Komaroff in njegova kolegica Lucinda Bateman, ki je specialistka prav za dotični sindrom.

"Zaenkrat se še upiram, da bi ne enačil dolgega Covida s sindromom kronične utrujenosti, ker se mi zares zdi, da gre za skupek več stvari, ki se dogajajo pod streho tega, čemur pravimo dolgi Covid," je jasna Nisreen Alwan, raziskovalka z University of Southampton. Tudi Deeks nagovorja mnoge: "Mislim, da bi morali vsi skupaj postati nekoliko agnostični in o stvareh ne sklepati prehitro. Lahko bi se nam zgodilo, da bi različne sindrome stlačili v eno samo, veliko premajhno škatlo."

Po drugi strani pa se mnogi strinjajo, da bi oba sindroma lahko raziskovali v tandemu.

"Nastati bi morala koalicija," se glede tega strinja Alwan, kar se je že pričelo dogajati. Kar nekaj raziskovalcev je najavilo načrte sodelovanja, v ta namen pa je že bilo rekrutirani 20.00 ljudi, pri katerih bodo pod drobnogled vzeli faktorje genetike, ki morda botrujejo razvoju sindroma mialgičnega encefalitisa.

"Razvoj dogodkov vliva veliko upanja. Zares si želim, da bi končno prišli do dna in bolje razumeli, kaj povzroča post-viralna obolenja," še pravi Akrami, medtem ko Hastie dodaja: "Ne zapravimo darila, ki ga prinaša vsaka 'dobra' kriza."

4. Kako je mogoče pomagati ljudem, ki so zboleli za dolgim Covidom?

Trenutno so opcije v tem oziru omejene, saj je motnja prav zares le slabo razumljena.

V kar nekaj državah po svetu se odpirajo klinike, ki se bodo specializirale za zdravljenje ljudi z dolgim Covidom. V Nemčiji je eno takšnih podjetij MEDIAN, v njihovih rehabilitacijskih klinikah pa že sprejemajo bolnike z dolgim Covidom. V Veliki Britaniji so zdravstvene oblasti najavile, da bodo zagotovile sredstva v skupnem znesku 10 milijonov funtov za kar 69 klinik, ki so pričele sprejemati takšne bolnike.

"To je sicer dober prvi korak," pravi Hastie: "... žal pa zaenkrat ni na voljo znanstveno potrjenih metod zdravljenja."

Jasno postaja tudi, da bodo za zdravljenje potrebni multidisciplinarni pristopi, saj dolgi Covid prizadane mnoštvo organov. "Vsak izmed obolelih v povprečju poroča o kar 16 do 17 simptomih," pravi Akrami, v nobeni od klinik, ki za take paciente že odpirajo vrata, pa nimajo multidisciplinarnih ekip.

Dolgi Covid prinaša tudi številne socialne in politične izzive, saj morajo tako prizadeti ljudje veliko počivati, pogosto po več mesecev skupaj, kar pomeni, da bodo potrebovali tudi siceršnjo pomoč. "Dolgi Covid bo družba morala priznati status invalidnosti," še pravi Hastie.

Ljudje z dolgim Covidom pogosto trpijo za respiratornimi težavami, za kar nekatere klinike nudijo pomoč v obliki rehabilitacije, na področju razvoja potencialnih zdravil pa so v teku številna testiranja.

Biotehnološko podjetje PureTech Health iz Bostona je tako že decembra najavilo, da je pričelo s klinično študijo deupirfenidona, anti-fibrotičnega in anti-vnetnega zdravila. Rezultate pričakujejo v drugi polovici letošnjega leta. V Veliki Britaniji pa specialistka intenzivne nege Charlotte Summers s kolegi na Univerzi Cambridge vodi študijo, ki so ji dali ime HEAL-COVID (ali ozdravi Covid). Njen cilj je ugotoviti, kako bi bilo mogoče preprečiti razvoj dolgega Covida. V študiji testirajo več potencialnih učinkovin, med katerimi je apixaban, antikoagulant, ki bi morda lahko preprečin nevarne krvne strdke, pa atorvastatin, ki deluje protivnetno. V ZDA bo država podprla raziskavo že obstoječih zdravil, ki jih sicer predpisujejo za blagi Covid in so praviloma v domači uporabi.

In pa, seveda, na mestu je tudi vprašanje, kakšno vlogo bodo pri vsem skupaj odigrala cepiva. Četudi številna izmed njih preprečijo smrt in težji potek bolezni, pa si znanost še ni na jasnem, ali lahko prepreči tudi razvoj dolgega Covida.

Kaj pa učinek cepiva na ljudi, ki so že zboleli za dolgim Covidom?

Britanska raziskava na vzorcu 800 pacientov z dolgim Covidom je pokazala, da se je pri 57 % cepljenih z dolgim Covidom stanje precej izboljšalo, pri 24  % je simptomatika ostala nespremenjena, pri 19 % pa se je celo poslabšala. Poročilo, ki ga znanstvena skupnost še ni potrdila, je bilo objavljeno maja.

Mesec poprej je Akramijeva ekipa pričela s sistemsko raziskavo, ki bo vprašanje morda bolje osvetlila. "Ljudje se morajo cepiti, če naj premagamo pandemijo. Vendar pa moramo najprej vedeti, komu bo cepivo zares pomagalo in komu lahko škodi."

Podobnega mnenja je Akiko Iwasaki, imunologinja na Univerzi Yale, ki je že izbrala vzorec ljudi z dolgim Covidom, ki še niso bili cepljeni. Skupaj s kolegi bo skušala dognati, kako se na cepiva odzivajo ljudje z dolgim Covidom. Njena delovna hipoteza se glasi: 'Cepiva bi lahko izboljšala simptomatiko dolgega Covida tako, da eliminirajo vse viruse in virusne ostanke v telesu, pa tudi tako, da na novo resetirajo imunski sistem.'

Pa ljudje, ki ta trenutek trpijo zaradi dolgega Covida?

"Želimo si le nekaj, kar bi bilo učinkovito. Vse, kar hočemo, je, da bi se počutili bolje," še pravi Hastie.