40 dni vadbe za možgane, ki bo podžgala vaše umske sposobnosti

Tudi zato je pomembno, da svoje možgane urimo vsaj nekaj minut in to prav vsak dan, v svoji knjigi Vadba za možgane trdi mednarodno priznani avtor priročnikov dr. Gareth Moore.

5 glavnih (a tudi neverjetno enostavnih) vodil, ki se jih gre ob tem držati, je:

• Čim večkrat si postavite nove izzive.
• Stremite k pestrosti in novim doživetjem.
• Uživajte raznoliko prehrano z veliko vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin in esencialnih aminokislin.
• Redno telovadite, da bodo možgani preskrbljeni z dovolj kisika.
• Skrbite za duševno zdravje.

To je nabor aktivnosti, s katerimi boste poskrbeli, da bodo vaši možgani v tako dobri formi, kot je (upajmo) tudi vaše telo.

Dr. Gareth Moore gre v svoji knjigi seveda še dlje, saj v njej predstavi 40-dnevni program vaj, tehnik in praktičnih nalog za urjenje, obnovo in vzdrževanje umskih sposobnosti. Postopni program uporabnika popelje na raziskovanje možganov z majhnimi koraki, ki izhajajo iz najnovejših dognanj znanosti. Ni nujno, da knjigo predela v 40 zaporednih dneh, časovni okvir si lahko prilagodi in ga poljubno podaljša ali skrajša. Rešitve vaj in nalog, namenjenih predvsem starejšim osebam, pa razkriva na koncu knjige Vadba za možgane.

Spodbujanje možganov

»Za urjenje možganov je dobra vsaka dejavnost, ki vas miselno spodbudi in možganom pomaga ustvariti nove povezave, ki razširijo vaše umske sposobnosti. Pri tem gre za predstavo ’uporabljaj’ ali ’izgubi’ - to pa pomeni, da boste izgubili obstoječe umske sposobnosti, če možganov ne boste nenehno naprezali,« trdi avtor in dodaja, da nam lahko prav vaje, ki so usmerjene v določene veščine, pomagajo ohraniti in celo izboljšati sposobnosti tudi na drugih področjih.

Naši možgani so nadvse zanimiv multifunkcionalni organ. In kot takšen, ne deluje dobro, če se dolgočasi. Tudi zato imejte neprestano v mislih, da se gre ob tarčni vadbi vaših možganov predvsem tudi zabavati.

»Nedavne obsežne raziskovalne študije kažejo, da ponavljajoče se vaje za urjenje možganov, kot jih nemalokrat ponujajo spletne igre, ne premorejo veliko k izboljšanju umskih sposobnosti. Ni jasnih dokazov, ali te igre izboljšajo vaše sposobnosti pri popolnoma nepovezanih dejavnostih – razen če ste starejši od 50 let. Pri starejših od 50 let se je izkazalo, da tovrstno urjenje možganov pripomore k obogatitvi drugih vidikov življenja. Ne vemo pa še, ali je to posledica starostnih sprememb možganov ali pa gre zgolj za to, da je v vsakdanu starejših manj umskih izzivov.«

Čeprav preproste vaje za urjenje možganov ne bodo izboljšale vaše splošne inteligence, pa gre računati, da vam nekatere izmed njih uspejo okrepiti vaš spomin.

Če ste ob tem morda pomislili na ’vse bolj senilne’ seniorje, naj vas kar takoj popravimo. Krepitve spominske funkcije možganov so dandanes nujno potrebni tudi zelo mladi možgani, ki bi jim še kako koristila široka paleta vaj za urjenje možganov, ki jih v knjigi niza dr. Moore.

»Večina zdaj shranjuje imena, telefonske številke, naslove, rojstne dneve, nakupovalne sezname in nemalo drugih podatkov v pomnilnik pametnih telefonov (ali si kaj zabeležijo vsaj v imenik ter na koledar) in malodane vsi so navajeni, da podatke poiščejo na spletu, namesto da bi si jih morali vtisniti v spomin. To pa pomeni, da številni ljudje po koncu šolanja skorajda ne naprezajo več spomina.«

Neprestano spreminjanje

Dr. Moore z bralci vadnice neprestano deli tudi številna najnovejša spoznanja o možganih. Med njimi je eno prelomnejših, če že ne revolucionarnih, prav tisto, da se naši možgani učijo (in torej spreminjajo) vse naše življenje.

»Možgani se v zgodnjem življenju hitro in znatno spreminjajo; nekoč smo mislili, da se po tem ne razvijajo več. Toda v resnici se v odraslosti možgani še naprej preurejajo, čeprav v manjšem obsegu, zato da se najbolje prilagodijo vašemu življenju,« je jasen dr. Moore. »Neuporabljeno možgansko vezje gre iz rabe in lahko se vzpostavijo nove povezave. Če pride do poškodb možganov, se lahko tvorijo celo obsežnejše nove povezave, ki omogočajo, da se izgubljene veščine obnovijo v nepoškodovanih predelih možganov.«

Poleg blagodejnosti soočanja možganov z zabavnimi umskimi izzivi dr. Moore prepoznava dragocenost metod meditacije in čuječnosti, s katerimi pomagamo sebi (in možganom) bolje prenašati stres in podobne težave, pa tudi ustvarjalnosti, ki se budi iz naših poskusov umetniškega udejstvovanja.

Čeprav se nas večina spomni vsaj ene ustvarjalne dejavnosti, za katero menimo, da ji ’nismo bili kos’, dr. Moore spodbuja bralstvo, da naj stvari vendarle ugleda v drugačni luči.

»V resnici so vaši možgani sposobni izjemno ustvarjalnih preskokov in počutili se boste svobodnejše ter bolj sproščene, če boste črpali iz svoje ustvarjalnosti. Ne pustite, da vas omejujejo nekdanje izkušnje ali mnenje drugih.«

Več o tem, zakaj gre pri urjenju vaših možganov pretrgati rutino, delati na svoji samozavesti in vrlinah, zavestno razmišljati, več ugibati, si širiti obzorja, pametneje sklepati in na sploh priseči na moto vseživljenjskega učenja, si boste lahko v podrobnosti prebrali v knjigi Vadba za možgane.

Naj vas ob tem (in na tem mestu) obvestimo o še eni zanimivi knjižni novosti, ki je izšla pri Mladinski knjigi.

MOČ – 50 vaj za vitalnost in življenjsko moč

• Oliver Luke Deloire

Vaje, ki temeljijo na zmanjševanju stresa s čuječnostjo, čustvenem treningu možganov in kognitivni vedenjski terapiji, so namenjene poživitvi duha in telesa. Združujejo starodavne prakse in modrosti ter sodobna spoznanja in uporabnika vodijo do aktivacije njegovih spečih energetskih zalog ter posledično do vitalnega in izpolnjenega življenja.  V priročni knjižici MOČ – 50 vaj za vitalnost in življenjsko moč so tudi informacije o ustreznem času in načinu izvajanja vaj ter nekatera zdravstvena opozorila in nasveti.

Avtor Oliver Luke Deloire preučuje prepletanje psihologije, fiziologije in duhovnosti. Je mojster čuječnosti in avtor več knjig. Njegovo poslanstvo je motivirati bralce in jih napolniti z močjo, da bodo strastno sledili tistemu, kar jim daje smisel.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord