40 odstotkov odraslim grozi 'tihi ubijalec', pa nekateri tega sploh ne vedo!

Zvišan krvni tlak ne boli, nima značilnih simptomov, a na dolgi rok deluje zelo škodljivo, zato mu rečemo 'tihi ubijalec'. Odkrijemo ga le tako, da si ga redno merimo.

Svetovna liga za hipertenzijo pri normalnih vrednostih priporoča meritev vsaj enkrat na leto, najbolje v domačem okolju.

Dobra novica je, da so tudi v Sloveniji na voljo učinkovita zdravila, ki ljudem z zvišanim krvnim tlakom ohranjajo kakovost življenja, preprečujejo neželene srčno-žilne dogodke in bistveno zmanjšajo umrljivost.

»Toda zdravila je treba jemati redno, da njihov učinek ne popusti. Trajati mora vseh 24 ur na dan in ves ta čas dosegati ciljne vrednosti krvnega tlaka, to je pod 140/90 mm Hg,« poudarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica KO za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.

V zadnjih petindvajsetih letih smo že spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano, prezgodnje zbolevanje in umiranje ljudi.

Dolgotrajno zvišan krvni tlak posledično privede do okvar žilja, s tem pa tudi do srčne odpovedi, možganske kapi, odpovedi ledvic in drugih zapletov. Če ga ne zdravimo, pomeni kar sedemkrat večjo verjetnost, da bomo doživeli možgansko kap.

Premajhno zavedanje je gotovo tudi eden od vzrokov, da je v Sloveniji trenutno okoli 70.000 bolnikov, ki so možgansko kap že doživeli, vsako leto na novo prizadene 4400 ljudi, približno polovica jih umre. Hipertenzija je tudi eden izmed vzrokov za akutni koronarni sindrom, ki ga utrpi 5000 Slovencev na leto. Ni zanemarljiva ugotovitev, da bi s pravočasnim odkritjem hipertenzije in uvedbo pravočasnega zdravljenja v Sloveniji vsako leto lahko ohranili najmanj 700 življenj.

O zdravilih za zdravljenje hipertenzije se zdravnik odloči glede na srčno-žilno tveganje, ki je odvisno od dodatnih dejavnikov tveganja, kot so zvišan holesterol v krvi, kajenje, spol, prezgodnje bolezni srca in ožilja v družini, debelost, sočasna sladkorna bolezen in pridružena klinična stanja, kot so že razvita možganska kap, koronarna bolezen, okvara ledvic in perifernih arterij ter hude okvare oči. Včasih je veljala vraža, da se primerna vrednost krvnega tlaka za posamezno osebo izračuna preprosto tako, da 'aktualnim letom prištejemo 100', a je stroka to 'ljudsko teorijo' z dokazi že zdavnaj ovrgla.

»Zavedanje o tej problematiki in predvsem v doseganju ciljne vrednosti, ki je pri večini populacije 130/80 mm Hg, je treba okrepiti tudi med zdravniki, ne le med bolniki,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij in dodaja: »V stenah žil se namreč brez zdravljenja zvišanih vrednosti krvnega tlaka lahko naredijo pore, tam se začnejo tvoriti strdki, ki sprožijo srčno-žilne zaplete, srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, okvare očesnega ozadja in napredovanje demence. S starostjo trdota žil pač narašča, zato so bili včasih prepričani, da visokega krvnega tlaka pri starejših ni treba zdraviti, toda veliko novejših študij je pokazalo, da je z zdravljenjem preživetje tudi pri starostnikih bistveno boljše.«

Zvišan krvni tlak je torej treba pravočasno odkriti in ga začeti zdraviti. Pri blago zvišanem zdravniki najprej svetujejo uvedbo zdravega načina življenja, z veliko gibanja, pravilno prehrano, prenehanjem kajenja, ohranjanjem normalne telesne teže, če to ni uspešno, bolniku uvedejo zdravila.

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij: »Ko ugotovimo, da sprememba življenjskega sloga ni učinkovita ali dovolj hitra, je seveda treba poseči po zdravilu. Če smo debeli, težki 130 kilogramov, na primer, in jemljemo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, jih lahko morda tudi opustimo, ko dosežemo znižanje teže na 80 kilogramov in to težo obdržimo. Ni nujno, da bo moral posameznik zdravila jemati do konca življenja. Ravno ta bojazen mnoge odvrača od začetka zdravljenja. Bolnika, ki presega mejne vrednosti krvnega tlaka, najprej obravnava osebni zdravnik, če pa ugotovi, da gre za specifično težavo, ga napoti v specialistično ambulanto, najpogosteje v nefrološko, kardiološko ali pa v našo ambulanto za hipertenzijo, ki je usmerjena v diagnostiko in preprečevanje posledic visokega krvnega tlaka. Pri pregledu je zelo pomembna anamneza, preveriti moramo, ali so morda pridružena kakšna sekundarna obolenja, tudi malignomska, ki bi lahko sprožila povišane vrednosti krvnega tlaka. Preverimo tudi, ali gre za primarno hipertenzijo ali za sekundarno obliko. Skratka, opraviti je treba telesni pregled, anamnezo, laboratorijske teste in oceno tarčnih organov, kar med drugim storimo tudi z ultrazvočnim pregledom srca, da preverimo hipertrofijo levega prekata. Diagnostika je precej široka in zapletena.«

Pri zvišanem krvnem tlaku, ki je vsaj 20 mm Hg nad normalnimi vrednosti, torej od 160 mm Hg sistoličnega krvnega tlaka navzgor, je treba zdravila uvesti takoj. Večina bolnikov, kar 75 odstotkov, za uspešen nadzor potrebuje vsaj dve zdravili. Zdravljenje mora biti dolgotrajno, saj se z opustitvijo zdravil tlak spet zviša. Sodelovanje bolnika je ključnega pomena, a bolniki so velikokrat slabo motivirani.

Nepoznavanje bolezni, negativna percepcija zdravljenja in breme jemanja več tablet so najpogostejši vzroki za opustitev.

Zato nove smernice za hipertenzijo, ki so bile potrjene leta 2018, svetujejo uvedbo kombiniranih tablet, saj je s tem jemanje enostavnejše, sodelovanje pri zdravljenju pa se izboljša. »Bolnikom moramo navadno predpisati več zdravil, kljub zavedanju, da je to zanje lahko moteče in obremenjujoče. Zato so zelo dobrodošla zdravila, ki v eni tableti združujejo različne učinkovine. Za bolnike je veliko lažje, če jemljejo kombinirane tablete. Tudi v Sloveniji so na voljo,« poudarja strokovnjakinja.

V času pandemije novega korona virusa je precej bolnikov zdravljenje z zdravili samovoljno opustilo. V medijih so namreč zaokrožile govorice, naj bi nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka poslabševala učinke zdravljenja okužbe s covid-19.

»To je bilo zgolj naključno odkritje, na katerega so naleteli Kitajci na začetku proučevanja bolezni, ko še nihče ni vedel, kako virus vstopa v celice. To so objavili in naredili pravi halo, kar je bilo zelo neodgovorno. Trditev so postavili na osnovi le nekaj primerov, novica pa se je hitro razširila po svetu. Raziskava, ki jo je potem na velikem številu ljudi opravil ugledni italijanski raziskovalec prof. dr. Giuseppe Mancia in je bila objavljena v The New England Journal of Medicine, to odločno demantira. Pokazala je, da ni nobene povezave med temi zdravili in potekom covid-19. Dokazano je, da zdravila za zniževanje krvnega tlaka podaljšujejo življenje ter zmanjšujejo srčno-žilne dogodke in to je edina znanstveno potrjena resnica, zato je opustitev zdravljenja milo rečeno neodgovorna,« je odločna doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord