Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize smo zbrali 5 dejstev, ki jih morate vedeti

Danes obeležujemo svetovni dan cerebralne paralize. Otroci s cerebralno paralizo imajo težave z motoriko, ki se lahko kažejo kot počasni, nespretni ali sunkoviti gibi, otrplost, slabotnost, mlahavost, prisotni so lahko mišični krči in nehotni gibi. Nekateri otroci imajo več teh težav, drugi manj. Lahko so prisotne tudi težave z ravnotežjem. 

1. To ni bolezen

Cerebralna paraliza ni bolezen, temveč stanje. Je neozdravljiva. Ni napredujoča, zaradi možganske poškodbe se ne slabša ali izboljšuje, lahko se pa z leti povečujejo posledice. Simptomi cerebralne paralize se lahko obravnavajo z nekaterimi terapevtskimi pristopi in pripomočki (tehnični in ortopedski pripomočki), nekaterimi zdravili in alternativnimi oblikami zdravljenja. 

2. Kompleksni faktorji

Strokovnjaki še vedno nimajo popolnega odgovora na vprašanje, kaj pri otroku povzroči cerebralno paralizo. Rizični faktorji so starost matere (mlajša od 20 let in starejša od 40 let), starost očeta (mlajši od 20 let), nizka porodna teža in prezgodnje rojstvo (pred 37. tednom nosečnosti). Večjo možnost za cerebralno paralizo ima tudi prvorojeni otrok. 

Vzrokov za nastanek cerebralne paralize je lahko več. Pri približno 10 % vseh primerov pride do poškodbe po rojstvu kot posledica padcev, avtomobilskih nesreč ali zlorabe. Do paralize lahko pride tudi zaradi infekcije možganov ali vročinskih krčev.

V približno 20 % primerov pride do možganske poškodbe med porodom - zaradi pomanjkanja kisika v času poroda. Približno 70 % vseh primerov cerebralnih paraliz pa se zgodi pred rojstvom zaradi pomanjkanja kisika v možganih zarodka, virusne ali bakterijske infekcije matere (rdečke, toksoplazmoza, HIV, herpes virus), nesreče, poškodbe matere, zloraba alkohola ali drog pri materi v času nosečnosti, neskladnost Rh faktorjev in zlatenice pri otroku. 

3. Čedalje več primerov

Pogostost cerebralne paralize se zaradi razvoja medicine in preživetjem zelo zgodaj rojenih otrok in tistih z zelo nizko porodno težo povečuje. Na 1000 rojstev se rodi med 2 in 4 novorojenčki s cerebralno paralizo.

Njihova življenjska doba se podaljšuje, vendar je le malo poročil o zdravstvenem stanju odraslih, kar nakazuje, da njihovim zdravstvenim in rehabilitacijskim težavam posvečajo premalo pozornosti. 

4. Postavitev diagnoze

Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije piše, da se diagnoza cerebralna paraliza postavi na osnovi nevrološkega pregleda in obnašanja otroka. Včasih so za postavitev diagnoze potrebni dodatni testi, da se izključijo druge motnje – ultrazvočni pregled možganov, magnetna resonanca v neonatalnem obdobju. 

Vsa odstopanja so opazna že v prvih treh mesecih življenja, vsekakor pa do šestega meseca. Da bi diagnozo lahko čim prej postavili, imajo tako imenovani register rizičnih otrok. Tu so zabeleženi vsi otroci, ki so bili ogroženi v času nosečnosti, med samim porodom ali v prvem letu življenja. 

5. Štirje tipi cerebralne paralize

Glede na simptome in znake razvrstimo cerebralno paralizo na 4 klinično različne tipe: spastični tip (pojavlja se pri 60–65 % bolnikov z možgansko paralizo; okvarjena sta motorični del možganske skorje in piramidni sistem), atetotični tip (pojavlja se pri 20 % bolnikov z možgansko paralizo; okvarjeni so bazalni gangliji in ekstrapiramidni sistem), ataktični tip (pojavlja se pri 5 % bolnikov z možgansko paralizo; okvarjeni so mali možgani in možgansko deblo), mešani tip (pojavlja se pri 10 % bolnikov z možgansko paralizo; prevladujejo tremor, rigidnost in umanjkanje mišičnega tonusa). 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ