5 odgovorov na trenutno najbolj pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19

Najnovejša spoznanja

4. 1. 2021, 14:23 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            5 odgovorov na trenutno najbolj pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19 (foto: profimedia) profimedia

Na družbenih omrežjih se pojavljajo številna vprašanja glede cepiv proti covidu, s katerimi so v zadnjih dneh leta 2020 pričeli cepiti tudi v Sloveniji. Je mogoče zaradi cepljenja zboleti? Bo naslednji test zaradi cepjenja pozitiven? Naj se cepijo tudi tisti, ki so že zboleli? Zakaj se sploh cepiti? Mar mRNA cepiva res spreminjajo naš DNK?

S spletne strani cdc.gov povzemamo naslednje odgovore na ta vprašanja.

1. Zaradi cepiva proti covidu NE BOSTE zboleli za covidom-19!

Cepiva mRNA (med katerimi je tudi Pfizerjevo, s katerim cepimo v Sloveniji) ne vsebuje živega virusa, ki povzroča bolezen covid-19. V razvoju je sicer še več cepiv.

Cilj vsakega cepiva je, da nauči imunski sistem prepoznati in se nato spopasti z virusom, ki povzroča covid-19. Tekom tega procesa se lahko sprožijo nekateri simptomi, kot je npr. vročina. Te vrste simptomi so normalna reakcija organizma in hkrati jasen znak, da telo pospešeno dela na imunosti.

Takoj, ko je človek cepljen, nikakor še ni imun na bolezen. Proces imunizacije namreč traja nekaj tednov. V tem vmesnem času (torej v dnevih po cepljenju) se človek še vedno lahko okuži z živim virusom, ki povzroča covid-19, in zboli. To se zgodi zato, ker cepivo še ni imelo dovolj časa, da bi v telesu sprožilo tako želeno varovalno reakcijo.

2. Zaradi cepiva ne boste pozitivni na naslednjem testu za okužbo.

Nobeno od cepiv, ki so trenutno v uporabi, ne bodo pokazala pozitivnega rezultata za okužbo na viralnih testih.

Če se je vaše telo že imunsko odzvalo, kar je tudi cilj cepljenja, pa seveda obstaja možnost, da boste pozitivni na testih za protitelesa v krvi. Te vrste testi so v uporabi z namenom, da bi z njimi zaznali že minule okužbe in preverili, kako visoka je vaša zaščita pred živim virusom.

Raziskave v tej smeri sicer še potekajo.

3. Tudi ljudje, ki so covid že preboleli, bi imeli koristi od cepljenja.

Glede na veliko tveganje za zdravje, ki je povezano s covidom-19 in možnostjo kasnejše ponovne okužbe, se ljudem priporoča, da se cepijo, čeprav so covid že preboleli.

Trenutno še ni mogoče z zares veliko gotovosti govoriti o tem, kako dolgo traja naravna imunost po prebolelem covidu-19. Imunost, ki si jo posamezniki pridobijo po naravni poti, se namreč močno razlikuje od človeka do človeka.

Nekatere zgodnje raziskave imunosti poročajo o tem, da ta ni dolgotrajna (govori se o 3 mesecih), medtem ko nekatere kasnejše to vseeno podaljšujejo (govorijo o 8 mesecih). Aktualnejše študije kažejo tudi, da je naravna imunost trajnejša pri tistih, ki so preboleli težje oblike covida, kot pri asimptomatskih (ki so covid preboleli praktično brez simptomov).

Tudi za to, da bomo z gotovostjo lahko trdili, kako trajna je imunost s cepivi, bo moralo preteči še nekaj časa. Študije tako naravne imunosti kot imunosti s cepivi so že v teku, javnost pa bo o rezultatih obveščena, takoj ko bodo ti na voljo.

4. Cepljenje preprečuje, da bi zboleli za covidom-19

Medtem ko veliko ljudi zboli za milejšimi oblikami covida-19, pa nekatere bolezen prizadane močneje ali pa lahko zaradi nje tudi umrejo. V resnici ni mogoče zares vedeti, na kakšen način bo bolezen prizadela posameznika (niti v primerih, da načeloma morda niste med ogroženimi za resnejše komplikacije).

Če boste zboleli za covidom, boste v nevarnost za okužbo spravljali tudi vse okoli sebe: prijatelje, družinske člane in ljudi iz ogroženih skupin, s katerimi bi lahko prihajali v stik.

Cepljenje proti covidu bi vas zaščitilo tako, da bi v vašem telesu sprožilo avtoimunski odziv (z izdelavo protiteles za boj proti virusu), ne da bi za to morali tudi zboleti.

5. mRNA cepiva ne morejo spremeniti vaše DNK!

mRNA (ali slovensko: mRNK) je okrajšava za 'messenger ribonucleic acid' (ali slovensko: informacijski ribonukleotid).

Cepivo deluje tako, da imunski sistem obvestimo o nevarnem virusu z 'informacijo o njem' ('informacija' je dejansko delček genetskega material mrtvega virusa v cepivu), v želji, da bi se to nato odzvalo z izdelavo proteina (ali celo le delčka njega), ki bo deloval tudi v primeru soočenja z živim virusom.

mRNA se v telesu ne more sam spremeniti ali pa spremeniti DNK človeka. mRNA v cepivu tudi nikoli ne vstopi v jedro celice, kjer je dejansko shranjena DNK, kar pomeni, da z DNK-a sploh ne more stopiti v stik.

mRNA cepiva dejansko 'komunicirajo' le z obrambnimi silami telesa, kar sproži imunizacijske procese proti bolezni.

Kako učinkovito sploh je cepivo?

Da je Pfizerjevo cepivo (Comirnaty), ki je trenutno v uporabi v Sloveniji, v fazah testiranja učinkovito preprečevalo razvoj bolezni pri ljudeh, starejših od 16 let, je zdaj dobro znano.

V preskušanju je sodelovalo približno 44.000 ljudi. Polovica je prejela cepivo, polovica pa je dobila lažno injekcijo. Ljudje niso vedeli, ali so prejeli cepivo ali lažno injekcijo.

Učinkovitost so izračunali pri več kot 36.000 ljudeh, starejših od 16 let (vključno z osebami, starejšimi od 75 let), ki niso imele znakov predhodne okužbe. Študija je pokazala 95-odstotno zmanjšanje števila simptomatskih primerov COVID-19 pri ljudeh, ki so prejeli cepivo (8 primerov od 18.198 je dobilo simptome COVID-19) v primerjavi z ljudmi, ki so prejeli lažno injekcijo (162 ljudi od 18.325 je dobilo simptome COVID-19). To pomeni, da je cepivo v kliničnem preskušanju pokazalo 95-odstotno učinkovitost.

Preskušanje je prav tako pokazalo približno 95-odstotno učinkovitost pri udeležencih s tveganjem za hudo obliko COVID-19, vključno s tistimi z astmo, kronično pljučno boleznijo, sladkorno boleznijo, visokim krvnim pritiskom ali indeksom telesne mase ≥ 30 kg / m2.

Cepivo je skratka učinkovito, kaj pa varnost?

Raziskave kažejo tudi, da je cepivo varno.

Najpogostejši neželeni učinki cepiva Comirnaty v kliničnem preskušanju so bili le blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. 

Blagi neželeni učinki cepiva, ki so pogosti tudi pri drugih vrstih cepljenja, so vključevali:

  • bolečino in oteklino na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlico in povišano telesno temperaturo. Prizadeli so več kot 1 od 10 ljudi.
  • Rdečina na mestu injiciranja in slabost sta se pojavili pri manj kot 1 od 10 ljudi.
  • Srbenje na mestu injiciranja, bolečine v okončini, povečane bezgavke, težave s spanjem in slabo počutje so bili občasni neželeni učinki (pojavijo se pri manj kot 1 od 100 bolnikov).
  • Šibkost v mišicah ene strani obraza (akutna periferna obrazna paraliza ali pareza) se je zgodila redko, pri manj kot 1 od 1000 oseb.
Zanimivost! Sistemski simptomi, kot so vročina, slabost, glavobol in bolečine v mišicah, so bile zgolj malo bolj pogosti pri pravem cepivu kot placebu. Večina teh reakcij se je zvrstila v prvih 24 do 48 urah po cepljenju. Podobno velja za simptome bolečine na mestu vboda, rdečine in otečenosti.
Alergijske reakcije

Edina resnejša reakcija pri Comirnaty so zaenkrat alergijske reakcije, ki pa so zares zelo redke:

  • med njimi je majhno število primerov hudih alergijskih reakcij (anafilaksije), ki so se pojavile, ko se je cepivo Comirnaty uporabljalo v programih cepljenja.
Pri kliničnih testiranjih Pfizer/BioNTech in Moderna mRNA cepivih so že v štartu izločili posameznike, za katere je bilo jasno, da so alergično na kakšno od sestavin v cepivu. V Pfizerjevi študiji niso sodelovali tudi vsi tisti, ki so imeli pred tem alergično reakcijo (četudi blago) na katero koli drugo cepivo. Sicer pa je bilo zanimivo, da so s hipersenzitivnostjo enako pogosto reagirali tako tisti v skupini placebo kot tisti v skupini s pravim odmerkom cepiva.

Najnovejša analiza varnosti cepiv kaže, da je potencialnih primerov za hujšo alergično reakcijo pričakovati v razmerju: 1 na 100.000.

Ker bo zaenkrat potrebno še počakati na bolj jasne indice, kaj natančno povzroča najmanj želene reakcije (pa naj si bodo te še tako redke), naj iz najnovejše analize varnosti cepiv povzamemo naslednje:

Do tega trenutka so bili strokovna javnost in državni regulatorji obveščeni o nekaj primerih anafilaksije.

Med njimi je tudi primer zdravstvenega delavca, ki je bil cepljen 24. decembra v Bostonu, in za katerega je bilo pred tem že znano, da ima alergijo na školjke, zaradi česar pri sebi neprestano nosi injekcijo epinefrina.

Dva primera anafilaksije so zabeležili tudi v Veliki Britaniji, kjer iz programa cepljenja zato izločajo vse, ki so v preteklosti že doživeli anafilaktični šok zaradi zaužitja določene hrane, zdravil ali drugih cepiv.

Še posebno pozorni so pri tem na potencialne alergične reakcije na katerokoli od sestavin v cepivu, med katerimi posebno pozornost namenjajo polietilen glikolu ali PEG (ki ga je moč najti v lubrikantih, zobnih pastah in celo otroških penečih kopelih) in njegovim derivatom (npr. polisorbatu, ki se uporablja v kozmetiki).