N.Z. | 21. 1. 2022, 12:00

Alan Gordon: »Včasih se možgani zmotijo in čutimo bolečino, čeprav ni nič narobe z našim telesom!«

profimedia

»V hudih bolečinah je. Njegova starša sta obupana. Bi lahko kako pomagali?«

To so bili stavki, s katerimi so psihoterapevta Alana Gordona prepričali ustvarjalci pogovorne oddaje The Doctors (Zdravniki) na ameriški televiziji CBS. Šlo je za primer 16-letnega Caseyja, ki je trpel za kroničnimi bolečinami v trebuhu. Te so bile tako hude, da je zaradi njih tudi omedleval, njegovi zdravniki pa so tavali v megli. Za fantove evidentno hude bolečine namreč niso našli fizičnega razloga.

In prav zato se je Alan Gordon, direktor Centra za psihologijo bolečine v Los Angelesu in specialist za zdravljenje kroničnih bolečin in drugih somatskih simptomov, znašel na seznamu producentke oddaje.

Prelomni primer

Casey je bil še dve leti pred tem povsem običajen devetošolec iz Burbanka v Kaliforniji.

»Oboževal je bejzbol in Vojno zvezd, ni pa maral matematike in kemije. Zdelo se je, da se zanj začenja običajno življenje srednješolca – dokler ni v prvem letniku približno tri mesece po začetku šolskega leta, začutil močne bolečine v želodcu. Njegova starša sta pomislila, da gre morda za vnetje slepiča, in ga takoj odpeljala v bolnišnico. Toda zdravniki niso ugotovili, da bi bilo karkoli narobe,« se Caseyevega primera v knjigi Odrešitev spominja Alan Gordon.

Bolečine v naslednjih mesecih nikakor niso popustile, številne preiskave pa niso dale nobenega odgovora.

Casey je prenehal trenirati bejzbol in prekinil šolanje, oddaja The Doctors pa je postalo njegovo še zadnje upanje.

In takrat so poklicali Alana Gordona.

Da bi gledalci televizijske oddaje bolje razumeli (ali povedano drugače: videli), kaj se v resnici skriva za kroničnimi bolečinami 16-letnega Caseyja, je Alan Gordon producentom predlagal, da bi fantove možgane slikali s funkcionalno magnetno resonanco (pred in po zdravljenju). Tako je, bolj kot ne po naključju, Caseyjev primer postal prva prelomna študija v zgodovini obravnave bolečin.

Nevroplastična bolečina

A kako je Alan Gordon tako z gotovostjo vedel, kaj se (najverjetneje) skriva za kroničnimi bolečinami nesrečnega najstnika?

Ker so prav takšne bolečine, le da so se pri Alanu najprej pojavile v križu, ustavile njegovo življenje sredi njegovih dvajsetih (ko je bil na podiplomskem študiju psihoterapije na Univerzi v Južni Kaliforniji).

»Tudi nekaj tako vsakdanjega, kot je sedenje in gledanje filma, je postalo dve uri trajajoča mora. Na tekme Dodgersov sem moral kar pozabiti. Športa nisem mogel gledati, kaj šele, da bi se z njim ukvarjal. Trdi sedeži v predavalnicah univerze so mi povzročali toliko bolečin, da sem si v trgovini s pisarniško opremo kupil oblazinjen pisarniški stol z gibljivim naslonjalom in ga potiskal iz predavalnice v predavalnico. Lahko si predstavljate, da potiskanje velikega pisarniškega stola, kamorkoli greste, ne vpliva dobro na vaše družabno življenje.«

Alan je takrat poskusil vse, da bi odpravil bolečine križa, ki so mu uničevale življenje.

»Bil sem na pregledu pri treh vrhunskih ortopedih v Los Angelesu. Eden je rekel, da mi bolečino povzroča zdrs medvretenčne ploščice. Drugi je rekel, da so moji simptomi posledica degeneracije medvretenčne ploščice. Tretji je rekel, da me hrbet boli zato, ker sem pač previsok,« se je spominjal.

Pa vendar ni pomagalo nič: ne fizioterapija, biološko povratna zveza, akupunktura, akupresura in niti epiduralna injekcija (ta je bolečino zgolj prepolovila, pa še to le za dober teden dni).

Povrhu vsega mu je nato nekega dne v glavi ’eksplodirala’ še ’granata’.

»Doživel sem najhujši glavobol v življenju. In nisem se ga mogel znebiti. Na spletu sem izvedel, da se ne ve, kaj povzroča kronični vsakodnevni glavobol niti kako ga zdraviti. Odlično. Obiskal sem še nekaj zdravnikov in prišel do specialista za glavobole, ki mi je diagnosticiral povišan znotrajlobanjski tlak. Predpisal mi je nekaj zdravil, ki pa niso pomagala.«

In ker je pri glavobolih, ki jih povzroča povišan znotrajlobanski tlak, tako, da so bolečine močnejše, če ležite, Alan naenkrat zaradi hrbta ni mogel več sedeti, zaradi glavobola pa tudi ležati. Še več. V naslednjih nekaj letih je Alan razvil še naslednje simptome: bolečine v zgornjem delu hrbta, bolečine v vratu, bolečine v ramenih, bolečine v kolenih, bolečine v petah, bolečine v jeziku … in da kar na tem mestu ne naštevamo več dalje: ’Kako te lahko boli jezik?

Alanovo takratno življenje je bilo skratka ena sama bolečina.

Trajalo je še dobro leto dni, ko mu je po zaslugi neke knjige, ki je govorila o povezavi uma in telesa pri zdravljenju bolečine, vendarle postalo jasno, od kje izvirajo njegove kronične bolečine, nato pa se popolnoma POZDRAVIL!

»Knjiga me ni ozdravila bolečin, vendar mi je dala misliti, kako bi se tega lahko lotil. To je bil pomemben prvi korak. Odločil sem se, da se bom naučil vsega, kar je treba vedeti o bolečinah. Preučeval sem bolečine z nevroznanstvenega vidika. Ugotovil sem, da pri njihovem nastanku sodelujejo tako telo kot možgani. Možgani praviloma prejemajo signale iz vseh delov telesa in jih obdelujejo. Če se telo poškoduje, možgani ustvarijo občutek bolečine. To imenujemo nevroplastična bolečina. Običajne bolečine nastanejo zaradi telesnih poškodb. Toda bolečine, ki se ne unesejo niti po ozdravitvi poškodbe, ali bolečine, ki nimajo jasnega telesnega vzroka, so običajno nevroplastične.«

Tako je Alan naposled ugotovil, da je ves ta čas trpel za nevroplastičnimi bolečinami in sčasoma razvil posebno, (psiho)terapijo za predelavo bolečin, ki je najprej pomagala njemu, nato pa še Caseyju in številnim drugim njegovim pacientom v zadnjih 25 letih.

»S Caseyjem sva se srečevala vsak teden. Pogovarjala sva se o tem, kako je njegova bolečina nastala in zakaj se je ustalila. Predstavil sem mu elemente terapije za predelavo bolečin in skupaj sva vadila. Čez štiri tedne je v moji ordinaciji brez bolečin vihtel bejzbolski kij. Čez šest tednov je na vso moč tekel po hodniku (na veliko presenečenje mojih sodelavcev). Čez tri mesece ni več čutil bolečin.«

In vse to se je jasno pokazalo tudi na povsem spremenjeni sliki magnetne resonance Caseyjevih možganov. »Ko sem si ogledoval izjemne razlike v posnetku Caseyjevih možganov pred zdravljenjem in po njem, sem pomislil: ’Možgani tega otroka bi lahko spremenili svet.’

Alan Gordon je svoja spoznanja o nevroplastičnih bolečinah in terapiji, ki se bolečin loteva celostno, tako da »reprogramira« možganske povezave, je zapisal v knjigi Odrešitev - Revolucionarno, znanstveno dokazano zdravljenje kronične bolečine.

Za več branja!
  • Odrešitev - knjiga o odpravi nevroplastične bolečine

V priročniku Odrešitev nam Alan Gordon postreže z odličnimi napotki, kako bolečino predelati in pozdraviti, ter vse ponazori s številnimi primeri iz lastne izkušnje in psihoterapevtske prakse. Predvsem pa nam vlije pogum, da po mesecih ali letih trpljenja vzamemo zdravje v svoje roke in se bolečin trajno znebimo.

Kronična bolečina – od bolečine v hrbtu in sklepih do migren, če naštejemo le najpogostejše – je eden največjih človekovih mučiteljev. Po različnih ocenah naj bi prizadela polovico ljudi. Preizkušamo lahko vse mogoče pristope, od fizioterapije do operacij, a uspeh še zdaleč ni zagotovljen. Kaj torej?

Sodobna nevroznanost kaže, da taka bolečina ne izhaja več iz prizadetega telesnega dela, ampak iz možganov: po poškodbi ali bolezni se signal za bolečino tam »zatakne« in vztraja. Boli pa nas povsem enako ali še huje, kot če bi se sveže poškodovali.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord