Ali nikotin zares ščiti pred hujšim potekom bolezni covid-19?

Avtorji študije so se zato vprašali, ali kadilci prav zares zbolevajo za hujšim potekom bolezni zaradi okužbe s Sars-CoV-2 kot preostala populacija.

S podobnimi izsledki je postregla tudi analiza 28 študij, ki so beležile odstotek kadilcev med pacienti v različnih državah po svetu, zato se je samo od sebe začelo zastavljati vprašanje, ali nima morda nikotin celo ugodnega vpliva na potek bolezni okuženih s covidom-19. Tudi zato so se že napovedale nove študije preverjanja morebitne učinkovitosti nikotinskih obližev. V Franciji ta hip za takšne raziskave še čakajo na dovoljenje francoskih oblasti.

Navdušenje je prenagljeno

Ker se izsledki teh prvih raziskav te dni viralno širijo, je svarilo pred pretiranim navdušenjem na mestu.

Pri Snopesu so v sodelovanju z največjimi strokovnjaki s področja virologije in imunologije ta nova dognanja postavili na rešeto in ugotovili: izsledki teh raziskav niso skladni z izsledki drugih raziskav, kar lahko kaže na (tudi nehoteno) pristranskost enih ali drugih.

Med drugim namreč velja, da med hospitaliziranimi pacienti običajno ni rednih kadilcev, so pa to morda v preteklosti lahko bili, a so morali zaradi že obstoječih kroničnih obolenj kajenje opustiti.

To potrjujejo nekatere druge raziskave, ki so pokazale, da je med hospitaliziranimi v resnici veliko nekdanjih kadilcev (kar 60 %) – in če to število prištejemo v študiji zaznanim, se močno približamo pričakovanemu številu hospitaliziranih kadilcev. Ker so ti pacienti kajenje opustili (pogosto ne tako dolgo nazaj), pa so jih v študiji beležili v kategorijo nekadilcev.

Upoštevati pa je treba tudi običajno mera zanikanja, ko so ljudje soočeni z avtoritetami (tokrat s področja zdravja). Ni tako malo obolelih s covidom-19, ki bi medicinskemu osebju lahko zanikali, da so v resnici kadilci, saj se bojijo, da bi jih priznanje postavilo v manj ugoden položaj od ljudi, ki se tako nezdravim razvadam ne vdajajo. Da je tovrstno vedenje v resnici povsem običajno, kažejo številne predhodne študije značilnega vedenja pacientov v bolnišnični obravnavi.

Pandemijska vročica

Dejstvo je, da se ta hip vse dogaja izjemno hitro že zaradi resnosti situacije, ki je zajela ves svet. V običajnih okoliščinah bi vsako študijo, preden bi ta sploh dobila mesto v znanstvenih in laičnih publikacijah, še nekajkrat preverili, kar bi seveda trajalo mesece ali celo leta.

Ker pa je situacija ekstremna, so morale francoske oblasti ukrepati še isti dan, ko je bila omenjena študija objavljena, ter omejiti prodajo nikotinskih obližev.

Podoben fenomen smo pred tedni lahko opazovali, ko so se svetovni mediji razpisali o morebitnih pozitivnih učinkih zdravila hidroksiklorokin. Slednjega je že v naslednjih nekaj dneh začelo zmanjkovati v vseh lekarnah, in to kljub temu da so raziskave o resnični učinkovitosti zdravila šele v teku, zdravilo pa ima samo po sebi tudi precej neprijetne stranske učinke, zato ga brez vedenja osebnega zdravnika nihče ne bi smel jemati kar tako, na lastno pest.

Zaključek?

Predvsem: ta nikakor še ni na mestu!

Treba bo počakati na še kar nekaj raziskav, da bi se lahko sploh začeli resno pogovarjati o tem, kaj v resnici pomaga (ali ne pomaga) pri bolezni, ki jo še vedno veliko premalo poznamo!

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ