N.Z. | 30. 6. 2021, 12:00

Justin Trudeau in Angela Merkel sta po AstraZeneci v drugo cepljena z Moderno

profimedia

Nemška kanclerka Angela Merkel je bil junija v drugo cepljena s cepivom Moderne, potem ko se je aprila v prvo cepila z AstroZeneca. 66-letna političarka tudi ni edina, ki sledi trendu heterološkega režima cepljenja. Prejšnji teden je njenemu zgledu sledil še kanadski premier Justin Trudeau.

Medtem ko se v številnih državah po svetu še obotavljajo glede mešanja cepiv, pa v kanadskih provincah Ontaria in Quebeca ljudem to možnost že ponujajo.

Nekaj imajo pri tem opraviti težave z dobavami cepiv nekaterih proizvajalcev, svoje je dodal strah pred redkimi krvnimi strdki, ki so kot neželeni stranski učinki povezani prav z vektorskimi cepivi, delno pa odločitvi že botrujejo rezultati prvih preliminarnih študi, ki kažejo, da kombiniranje cepiv spremljajo boljši imunološki učinki.

V kar nekaj evropskih državah so s kombiniranjem cepiv medtem že pričeli.

Po Nemčiji, Španiji, Franciji, Norveški in Danski so se pred dnevi med drugim tako namreč odločili še na Nizozemskem.

Nizozemska pravkar odobrila mešanje cepiv

"Nedavna britanska raziskava protiteles kaže, da kombinacija prve doze AstraZenece, ki ji sledi drugi odmerek Pfizerja, zaščiti pred resnimi obolenji tako dobro kot dva odmerka AstraZenece," pa je pred dnevi sporočila nizozemska vlada potem, ko je dala zeleno luč za kombiniranje cepiv dveh različnih proizvajalcev.

Na Nizozemskem lahko odslej vsi, stari med 60 in 64 let, ki so na vrsti za drugi odmerek AstraZenece, izbirali, ali se v drugo ne bi raje cepili s cepivom drugega proizvajalca, vlada pa bo poskrbela za podrobne napotke, na podlagi katerih se bodo o tem lažje odločili.

Še vedno sicer velja, da naj se vsi, ki so na vrsti za drugi odmerek AstraZenece, zanj vendarle odločijo, saj se je bolje zaščiti prej kot kasneje s cepivom, ki je trenutno na voljo. Pa vendar lahko ljudje že zdaj odpovedo že rezervirane termine, če bi se v drugo namesto z AstraZeneco želeli cepiti s Pfizerjem. Svojo namero lahko uveljavljajo prek osebnega zdravnika, spletne pošte ali po telefonu.

"Dobro je, da lahko zdaj ponudimo tudi opcijo mešanja. Čeprav vas bosta dva odmerka AstraZenece ravno tako dobro zaščitila pred hudimi oblikami covida, pa razumemo dvome, ki obhajajo mnoge," je povedal nizozemski zdravstveni minister Hugo de Jonge in dodal: "Vesel sem, da bomo k cepljenju v drugo odslej lažje prepričali tudi te ljudi."

Nizozemska vlada je javnost še obvestila, da je kombiniranje cepiv različnih proizvajalcev varno in učinkovito, da pa v študijah beležijo tudi nekaj več blagih stranskih učinkov po cepljenje, npr. prehodna vročinska stanja in boleča roka.

Stroka je naklonjena heterološkemu režimu

Potem ko so marca letos javnost vznemirila poročila o redkih krvnih strdkih, povezanimi z vektorskimi cepivi, med katere sodi tudi AstraZeneca, so nekatere evropske države ustavile cepljenje s tem cepivom. To je številne, ki so že bili cepljeni z enim odmerkom tega cepiva, pustilo 'na suhem'.

Potem pa so maja letos raziskovalci s španskega raziskovalnega inštituta Carlos III Health Institute iz Madrida kot prvi sporočili rezultate študije kombiniranja cepiv. Izsledki so pokazali, da je imunološki odziv pri 448 ljudeh, ki so bili cepljeni najprej z AstraZeneco, 8 tednov kasneje pa še s Pfizerjem, zelo močan. Še več. Čeprav v študiji opazovanih subjektov niso primerjali s tistimi, ki so prejeli dva odmerka istega cepiva, so raziskovalci laboratorijsko dokazali, da se s kombiniranjem cepiv za kar 37-krat poveča število nevtralizacijskih protiteles in proizvede za kar 4-krat več posebnih spominskih imunskih celic, imenovanih T-celic, kot pri ljudeh, ki so prejeli zgolj en odmerek AstraZenece.

Konec junija so strokovno (in laično) javnost razveselili novi rezultati, ki so kazali podobne učinke.

Nemška študija, ki jo je vodil ekspert za nalezljive bolezni dr. Leif Erik Sander v okviru berlinske bolnišnice Charité University Hospital, so vzorec 61 zdravstvenih delavcev, ki so 10 do 12 tednov potem, ko so bili cepljeni z AstraZeneco, za drugi odmerek prejeli Pfizer-BioNTechovo cepivo, primerjali s polno cepljenimi z dvema odmerkoma Pfizerja (ki sta se zvrstila v standardnem tritedenskem razmaku).

Izkazalo se je, da pri cepljenih z dvema različnima odmerkoma niso beležili več stranskih učinkov kot pri cepljenih z dvema istima odmerkoma. Še več. Pri tistih, ki so prejeli dva različna odmerka, so zaznali celo večjo vsebnost T-celic, ki diktirajo 'proizvodnjo' protiteles in poskrbijo, da se telo znebi že inficiranih celic, kot pri tistih, ki so bili cepljeni z dvema Pfizerjema. Ekipa je študijo v manjšem obsegu ponovila še v nemškem Ulmu in dobila primerljive rezultate.

Sander in njegovi kolegi so skratka na vzorcu vsega skupaj 340 zdravstvenih delavcev, ki so bodisi prejeli kombinacijo AstraZeneca-Pfizer ali Pfizer-Pfizer, ugotovili, da sta oba režima izjemno učinkovita tako na področju nevtralizacijskih protiteles kot vsebnosti T-celic.

In potem je tu še tretja študija, ki so jo izvedli na nemški univerzi Saarland University v Homburgu, ki je dodatno pokazala, da heterološkemu režimu cepljenja sledi boljši imunski odziv kot po dveh istovrstnih odmerkih. Bolj očitno je bilo tako v primerjavi z dvema AstraZeneca odmerkoma, a tudi v primerjavi z dvema odmerkoma Pfizerja se je kazal najmanj enako dober, če ne celo nekoli boljši imunološki odziv.

Britanska Com-COV študija ne odstopa

25. junija 2021 je britanska ekipa, ki stoji za študijo - bolj znano kot Com-COV, na spletu objavila predtiskano verzijo poročila, ki kaže dobre imunske odzive in to ne glede na vrstni red kombiniranih cepiv, ter tako (do neke mere) pritrdila izsledkom španske in nemških študij.

Pa vendar, še pišejo na Nature, vse na tem mestu omenjene študije so zaenkrat še premajne, da bi zagotovile nesporne dokaze o ustrezni zaščiti pred covidom.

"Dokler nam ne bodo na voljo tudi dolgotrajne ali vsaj nadaljevalne študije, težko z veliko gotovosti govorimo o učinkovitosti in dolgotrajni zaščiti," dodaja Martian Sester, imunologinja, ki je vodila Saarlandovo študijo.