Arnaud Denis, cenjeni francoski igralec, čigar življenje se je po neuspešni operaciji vstavitve mrežice za kilo spremenilo v niz bolečin, se pripravlja na evtanazijo v Belgiji.
Arnaud Denis, cenjeni francoski igralec, je leta gradil ugled kot umetnik, zvest klasiki in subtilni interpretaciji dram. Vendar je v zadnjih mesecih postal simbol boja za dostojanstvo v razmerah skrajnega trpljenja ter glasen kritik zdravstvenega sistema, ki ga je po njegovem mnenju razočaral.
Danes se pri 42 letih pripravlja na evtanazijo v Belgiji, saj meni, da njegovo življenje v takšnem stanju ni več mogoče.
Od obetavne kariere do življenja na meji vzdržljivosti
Denis je prejel priznanja za svoje priredbe del Oscarja Wilda, njegove gledališke produkcije pa so navduševale tako kritike kot občinstvo. Njegovo življenje pa se je nenadoma ustavilo leta 2023 po rutinski operaciji odstranitve dimeljske kile, med katero so mu vstavili veliko kirurško mrežico. Takrat se je začela njegova nočna mora.
View this post on Instagram
"Ne morem več zapustiti hiše, nimam družbenega življenja, nimam nobenega življenja. Nimam več ničesar, kar bi predstavljalo dostojanstvo človeškega življenja," je dejal igralec.
Posledice posega so bile uničujoče. Igralec je začel trpeti zaradi stalnih bolečin v trebuhu, urinarnih in nevroloških težav ter je celo izgubil več kilogramov.
"Vedel sem, da umiram … vsi moji sistemi so začeli odpovedovati," je povedal ob neki priložnosti.
Neuspešna operacija in boj za diagnozo
Po mesecih trpljenja je Denis odšel v Združene države Amerike, kjer so specialisti opravili drago operacijo odstranitve vsadka. Čeprav je ta prinesla kratkotrajno izboljšanje, so se simptomi hitro vrnili. Zdravniki so postavili hipotezo o sindromu ASIA, redki imunološki reakciji na material vsadka.
ASIA pa v Franciji ni priznana kot bolezen, hkrati je proizvajalec vsadka zanikal kakršno koli odgovornost za takšne reakcije.
Igralčevo stanje se je še naprej slabšalo. Deni je svojo zgodbo dokumentiral, objavljal pričevanja o bolečini in opozarjal na usodo drugih ljudi s podobnimi zapleti. Ustanovil je skupino, ki združuje vse več pacientov.
Ko se je njegovo stanje poslabševalo, je Francoz začel odkrito govoriti o možnosti končanja življenja.
"Človek globoko v sebi ve, kdaj je obsojen na konec," je povedal v pogovoru za Le Dauphiné Libéré, stavek pa je postal simbol njegovega notranjega prepričanja, da zdravljenje nima več smisla.
"Obešen med svetlobo odra in temo trpljenja"
Leta 2026 je začel uradne postopke, ki omogočajo izvedbo evtanazije v Belgiji, državi, kjer zakon to obliko končanja trpljenja dovoljuje. Svojo odločitev pojasnjuje ne le s fizično bolečino, temveč tudi s popolnim izginotjem tistega, kar imenuje 'dostojanstvo človeškega življenja'.
"Ne želim ležati v bolnišnici, priključen na desetine cevi," je dejal v enem izmed intervjujev.
Igralec se ne omejuje le na pripovedovanje lastne zgodbe. Njegova izkušnja je postala pobuda za prizadevanja za reformo francoske kirurgije kile in nadzora nad vsadki. Pridružil se je skupini pacientov, ki zahtevajo spremembe in večjo ozaveščenost o tveganjih. Preden naredi svoj zadnji korak, namerava vložiti tudi tožbo proti proizvajalcu vsadkov in sodelovati v kolektivni tožbi zaradi zdravstvenih napak.
Paradoksalno je, da je njegov glas postajal vse močnejši, medtem ko je njegovo telo slabelo. Umaknil se je z odra, dajal intervjuje in objavljal pretresljive zapise iz vsakdanjega življenja. Njegova zgodba je razbila predstavo, da so rutinske operacije vedno varne in zdravstvena oskrba vedno učinkovita.
Leta 2025 ga je časnik Le Monde opisal kot umetnika 'obešenega med svetlobo odra in temo trpljenja', ki je kljub bolezni nadaljeval z režijo, čeprav se ni več mogel pojavljati pred občinstvom.
Odločitev Arnauda Denisa o evtanaziji je v Franciji sprožila razpravo ne le o etičnih vidikih evtanazije, temveč tudi o varnosti vsadkov in kakovosti oskrbe bolnikov s kronično bolečino.
Vir: Mondo
