Ste se že kdaj vprašali, zakaj vas vaše noge kar naenkrat več ne ubogajo? Se vam je že zgodilo, da ste med izvajanjem preprostih gibov izgubili ravnotežje ali občutek za prostor?
Številni posamezniki se soočajo z nepričakovanimi spremembami pri hoji, govoru ali gibih, ki so bili nekoč samoumevni. Ena od razlag za nastale težave je ataksija – nevrološki znak, ki vpliva na usklajenost gibov in ravnotežje.
Ataksija sama po sebi ni bolezen, temveč opozorilni znak, da v živčnem sistemu nekaj ne deluje pravilno. Najpogosteje je povezana s poškodbo ali boleznijo malih možganov (cerebelluma), možganskega debla ali perifernih živcev, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi giba.
Čeprav je življenje z ataksijo polno izzivov, obstajajo načini, kako te omiliti. Prva koraka sta dobro poznavanje stanja in specialna rehabilitacija, ki jo ponujajo v eni od priznanih fizioterapevtskih klinik Slovenije. Kako si torej lahko na neinvaziven način vsaj delno povrnemo nadzor nad telesom in izboljšamo kakovost življenja?
Kaj je ataksija?
Ataksija je nevrološki simptom, ki se kaže s pomanjkanjem koordinacije gibanja različnih delov telesa. Gre za klinični znak, in ne samostojno bolezen. Najpogosteje se kaže z moteno hojo, spremembami govora in nenormalnimi očesnimi gibi (npr. nistagmus).
Ataksijo povzroča moteno delovanje malih možganov, ki so odgovorni za koordinacijo gibanja.
Ali ste vedeli, da glede na mesto prizadetosti obstajajo tri glavne vrste ataksije, in sicer:
● cerebelarna ataksija (poškodba malih možganov),
● senzorična ataksija (motnje pri zaznavanju položaja telesa) ter
● vestibularna ataksija (motnje v ravnotežnem sistemu notranjega ušesa).
Zakaj nastane in kakšen je njen potek?
Ataksija je posledica motenj v živčnih strukturah, ki so odgovorne za usklajevanje gibanja in ravnotežja. Ključna vloga pri tem pripada malim možganom (cerebellum) – področju v zadnjem delu možganov, ki je odgovorno za natančno usklajevanje gibov, ohranjanje ravnotežja in mišičnega tonusa.
Kadar mali možgani ne delujejo pravilno ali ne prejemajo ustreznih informacij iz drugih delov živčnega sistema, se pojavijo težave pri hoji, govoru, koordinaciji rok in drugih vsakodnevnih opravilih.
Če so vhodni signali do cerebelluma moteni ali napačno interpretirani, usklajevanje gibov postane oteženo.
Potek ataksije je lahko zelo različen. V nekaterih primerih se razvija počasi, na primer pri dednih oblikah, kot so spinocerebelarne ataksije. Pri teh boleznih gre za postopno degeneracijo živčnih celic, kar pomeni, da se simptomi razvijajo skozi leta in so ob začetku neopazni.
Če ataksija nastopi nenadno, kar je značilno za možgansko kap, krvavitev ali okužbe osrednjega živčevja, se simptomi lahko pojavijo skoraj čez noč in povzročijo hitro izgubo motoričnih sposobnosti. Takšne oblike pogosto zahtevajo nujno medicinsko obravnavo, saj ob neukrepanju lahko vodijo v hude in trajne posledice.
Zaradi nepredvidljivosti stanja je nujno, da tako pacienti kot zdravstveni delavci čim prej prepoznajo prve znake in ukrepajo z ustreznimi diagnostičnimi ter rehabilitacijskimi postopki.
Mali možgani in njihova disfunkcija
Naš občutek za gibanje, ravnotežje in usklajenost se zdi samoumeven, dokler ne gre nekaj narobe. Ključno vlogo pri tem ima cerebellum oziroma mali možgani, ki natančno uravnavajo in usklajujejo vse zavestne gibe: hojo, govor, pisanje, pogled in držo telesa.
Cerebellum je povezan z različnimi deli živčnega sistema prek vhodnih (aferentnih) in izhodnih (eferentnih) povezav. Na podlagi prejetih informacij skrbi, da je naše gibanje gladko, natančno in usklajeno.
Anatomsko je cerebellum razdeljen na osrednji del in stranski polovici, t. i. cerebelarni hemisferi. Ta razporeditev ni zgolj teoretična – ima tudi pomemben klinični pomen.
Če pride do poškodbe osrednjega dela cerebelluma, so najpogosteje prizadeti hoja, ravnotežje in drža trupa. Poškodbe ene izmed cerebelarnih hemisfer običajno povzročijo motnje gibanja na isti strani telesa kot je poškodba – to strokovno imenujemo ipsilateralna ataksija.
V takšnih primerih imajo pacienti težave pri gibanju ene roke ali noge, pri poskusih natančnih gibov pa se lahko pojavi tresenje (tremor), kretnje so počasne in nenatančne.
Je ataksija pogosta?
O ataksiji ne slišimo prav pogosto. Gre za razmeroma redko motnjo, ki pa lahko prizadene tako otroke kot odrasle ne glede na starost ali življenjski slog.
Pri otrocih se ataksija pojavi pri približno 26 primerih na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da jo zdravniki v svoji praksi srečajo redko. Pri odraslih je pojavnost še nekoliko nižja, še zlasti ko govorimo o dednih oblikah, ki predstavljajo okrog 10 primerov na 100.000 prebivalcev.
Na svetovni ravni posebno pozornost vzbujajo spinocerebelarne ataksije – skupina bolezni, ki prizadenejo hrbtenjačo in male možgane. Med njimi je najbolj razširjena spinocerebelarna ataksija tip 3 (SCA3), znana tudi kot Machado-Josephova bolezen.
Kako prepoznati ataksijo?
Ataksijo na videz prepoznamo po težavnem gibanju pacienta, njen vzrok pa se skriva v motnji delovanja živčnega sistema, ki vpliva na sposobnost možganov, da natančno usklajujejo telo.
Kadar je poškodba omejena na eno stran cerebelluma, se znaki običajno pojavijo na isti strani telesa. Spremembe so sprva blage, prvi jih običajno opazijo svojci pacienta.
Če je prizadet večji del cerebelluma, postanejo simptomi razširjeni. Hoja je nestabilna, gibi negotovi, roke in noge pa začnejo delovati neusklajeno.
Pri okvari delov, ki sodelujejo z notranjim ravnotežnim (vestibularnim) sistemom, se pojavijo vrtoglavica, dezorientacija in težava pri nadzoru pogleda. Ko oči in telo ne delujejo več usklajeno, izziv postane tudi hoja po ravnem.
Ko pacient zaradi težav, ki kažejo na znake ataksije, obišče kliniko Medicofit, je temeljnega pomena natančna diagnostika. Na podlagi opažanj se oblikuje individualiziran rehabilitacijski načrt, ki vključuje ciljno usmerjeno vadbo za ponovno vzpostavitev motorične kontrole, izboljšanje stabilnosti in ohranjanje funkcionalnosti.
Zgodovina, klinični pregled in diagnostika ataksije
Pri pacientu z ataksijo je prvi korak temeljita anamneza, saj lahko že dober pogovor s pacientom razkrije vzrok motnje in usmeri nadaljnjo obravnavo. Pomembno je pridobiti podatke o začetku težav, njihovem poteku ter vplivu na vsakodnevne aktivnosti.
Ob pregledu pozornost pritegnejo predvsem težave pri hoji, nerazločen govor, neusklajeni gibi rok, tremor, vrtoglavica ter motnje vida ali požiranja.
Ko pacient zaradi sumov na ataksijo obišče kliniko Medicofit, se obravnava začne z usmerjenim nevrološkim pregledom, ki pomaga razlikovati med posameznimi tipi motenj in določiti prizadeto področje možganov. Klinične ugotovitve usmerjajo tudi nadaljnje diagnostične preiskave.
V sklopu slikovne diagnostike se predvsem pri akutnih stanjih uporablja računalniška tomografija (CT), vendar je za oceno cerebelluma in možganskega debla bistveno natančnejša magnetna resonanca (MRI).
Z združitvijo kliničnega znanja, poglobljenega pogovora in sodobne diagnostike lahko hitro prepoznamo tip ataksije, določimo vzrok in oblikujemo ciljno usmerjen terapevtski pristop, ki pacientu omogoča izboljšano kakovost življenja.
Zdravljenje ataksije
Ko je ataksija posledica ozdravljivega ali prehodnega stanja – denimo možganske kapi, zastrupitve, okužbe, motnje v delovanju ščitnice ali pomanjkanja določenih vitaminov – se zdravljenje osredotoča na osnovno bolezen.
Simptomatska terapija vključuje zdravila za obvladovanje tremorja (tresavice), mišične togosti, vrtoglavice ali nespečnosti. Pomembno vlogo ima tudi celostna rehabilitacija, ki obsega fizioterapijo, delovno terapijo in logopedsko obravnavo.
Bolniki s težjo obliko ataksije pogosto potrebujejo tudi pripomočke za mobilnost, kot so hodulje, bergle ali vozičke, ki omogočajo večjo varnost in samostojnost pri vsakodnevnih opravilih!
Zdravljenje ataksije torej ne temelji le na zdravilih – ključno vlogo ima sodobna fizioterapija. V kliniki Medicofit se ta začne z natančno funkcionalno oceno, nato pa se oblikuje personaliziran program vadbe, usmerjen v izboljšanje ravnotežja, hoje, koordinacije in mišične kontrole.
Fizioterapevtsko zdravljenje je usmerjeno v dolgoročne rezultate
Fizioterapija je eden najpomembnejših temeljev obravnave ataksije. Priporočljivo je, da se pacient k fizioterapevtski obravnavi vključi takoj po postavitvi diagnoze – tudi če so simptomi blagi ali komaj opazni.
Cilj fizioterapije ni le zmanjšanje simptomov, temveč tudi raziskovanje posameznikovega potenciala za gibanje, krepitev samozavesti in izboljšanje samostojnosti. Obravnava je vselej prilagojena posameznikovim funkcionalnim zmožnostim in ciljem.
Dolgoročna rehabilitacija lahko ohranja ali celo izboljša ravnotežje, stabilnost, hojo ter nadzor nad gibi. Redna vadba pozitivno vpliva tudi na duševno počutje, zmanjšuje tesnobo, utrujenost in občutek socialne izoliranosti.
V kliniki Medicofit pri pacientih z ataksijo vključujejo različne rehabilitacijske metode. Njihovi terapevtski pristopi se v osnovi osredotočajo na izboljšanje:
● ravnotežja,
● koordinacije,
● stabilnosti in
● preventive padcev.
V terapevtski proces strokovnjaki klinike vključujejo tudi proprioceptivne vaje za izboljšanje zavedanja telesa v prostoru ter dihalne vaje, ki pripomorejo k izboljšanju respiratorne funkcije pacientov.
Z zgodnjim začetkom rehabilitacije lahko bistveno omejimo napredovanje ataksije – ob prvih težavah obiščite kliniko Medicofit, kjer bodo z vami gradili samozavestno, varno in samostojno gibanje.
