BBC-jev novinar pod krinko razkrinkal zasebne klinike: dobil diagnozo, čeprav nima ADHD

BBC-jev novinar je pod krinko kontaktiral tri zasebne klinike, ki diagnoze postavljajo kar prek nekaj deset minut dolgih videoklicev. Vsakič je dobil diagnozo ADHD, ki pa je v resnici nima. To je dokazal daljši diagnostični postopek po NHS smernicah s psihiatrom v živo in dosledno po smernicah angleške državne zdravstvene službe, za katere sicer trdijo, da jih upoštevajo tudi dotične klinike. 

Žvižgače ustrahujejo odvetniki

Raziskovalna ekipa BBC-ja je pridobila pričevanja več deset pacientov in žvižgačev, katerih skupni imenovalec je bil vedno znova isti: diagnoze so postavljali kar čez palec, in to po nekaj desetminutnih spletnih pogovorih. 

Takšna praksa je praktično stalnica v nekaj zasebnih klinikah (klinike Harley, ADHD Direct in ADHD 360).

V vseh treh klinikah so novinarju Roryju Carsonu postavili diagnozo ADHD.

Gre za motnjo, ki lahko močno vpliva na človekovo funkcionalnost in se bo zakonu v Veliki Britaniji od leta 2010 lahko šteje tudi kot invalidnost. 

Tovrstna praska ni le sporna s profesionalnega vidika, temveč tudi izjemno škodljiva za zdravje ljudi. Diagnozi ADHD praviloma sledi terapija z zares močnimi zdravili, ki naj bi jih ti celo jemali doživljenjsko. Ob tem pacientov praviloma ne obvestijo o možnih resnih stranskih učinkih, prav tako pa ob predpisovanju teh zdravil ne upoštevajo siceršnje bolnikove zdravstvene anamneze. 

Stvari pa gredo še dlje. 

Svojim nekdanjim pacientom, ki so na spletu objavili negativne ocene klinike, naj bi celo grozili s pravnimi postopki. 

To se je zgodilo ženski, ki je na splet napisala negativen komentar, da bi ji iz klinike nato prek odvetnikov zagrozili s tožbo. "Ti ljudje bi mi morali pomagati in so me izkoristili," je Casey povedala za BBC. "Nisem bila nekdo, ki bi se spopadal s svojim duševnim zdravjem in potreboval pomoč, v meni so videli le denar." 

Na drugi strani pa NHS napotuje na tisoče bolnikov prav na te zasebne klinike.

Dr. Mike Smith, psihiater in svetovalec na NHS, je na razkritje BBC povedal, da je resno zaskrbljena zaradi velikega števila ljudi, ki so morda prejeli potencialno napačno diagnozo in pričeli jemati zdravila, ki jih ne potrebujejo. "Gre za resnično ogromno število ljudi."

Zadnja leta se je močno povečalo število odraslih, ki so dobili diagnozo ADHD, razprava o motnji pa je zelo razširjena na družbenih omrežjih. Ključnik #ADHD samo na TikToku premore že več kot 20 milijard zadetkov. 

Motnja sama po sebi še vedno velja za pod-diagnosticirano. Po ocenah NHS naj bi na nekaterih območjih trajalo tudi več kot pet let, da ljudje pridejo do ustrezne strokovne obravnave. Tudi zato je veliko ljudi pripravljenih plačati več sto funtov za preglede v zasebnih klinikah, katerih programe sofinancira prav NHS v želji, da bi tako zmanjšali čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu. 

Tri klinike, vsakič napačna diagnoza

BBC-jev novinar zasebnim klinikam ni razkril pravega razloga, zaradi katerega se je naročil na termin.

In medtem ko je prava diagnostika z dr. Smithom, ki vodi specializiran oddelek za odrasle z ADHD v NZS, potekala več ur, v živo, z vso predpripravo v obliki izpolnjenega vprašalnika o njegovih navadah in izkustvih iz otroštva, ki ga je Carson pred tem izpolnil skupaj s svojo družino, so diagnostični spletni pogovori zasebnih klinik v povprečju trajali slabih 40 minut. 

Kot je razvidno iz posnetka enega od teh pogovorov, so bile za ’strokovnjake’ teh zasebnih klinik dovolj že omembe občasne nemirnosti, raztresenosti in impulzivnega vedenja, kar pa hkrati pomeni, da bi na ta način diagnozo dobil praktično vsak človek, saj vse to doživlja veliko ljudi.

Pa vendar smernice NHS pravijo, da diagnozo ADHD lahko dobi zgolj tisti, katerega simptomi so tako resni, da znatno vplivajo na njegovo življenje.

Medtem ko je dr. Smith s poglobljenih diagnostičnim postopkom ugotovil ne le, da Carson nima ADHD, temveč tudi, da pri nobenem od 18 sicer priznanih simptomov ne dosega kliničnega praga za ADHD.

Povsem drugačno oceno pa je dobil v kliniki Harley Psychiatrist, kje so ’ugotoivli’, da naj bi klinično dosegal simptomatiko pri kar 15-tih od omenjenih 18 simptomov, in to po ekspresnih 45 minutah pogovora prek Zooma z psihologinjo. Carson ji je moral plačati 685 funtov, da mu je na koncu pogovora povedala: "Za to diagnozo ni roka trajanja. To diagnozo imaš za vse življenje."

Teden dni kasneje je šel Carson na pregled k še enemu psihiatru, pogovor z njim pa je trajal manj kot 10 minut, ko mu je že napisal recept na metilfenidat, zdravilo, ki naj bi nekomu z ADHD pomagalo, da se osredotoči, postane manj impulziven in se počuti mirnejšega. Čeprav zdravilo velja za varno in učinkovito za ljudi, ki imajo ADHD, pa ima lahko resne neželene učinke na nekatere bolnike, še posebno tiste s srčnimi obolenji ali kakšnimi drugimi duševnimi motnjami.

"Izpostavljenost temu zdravilu, če nimate ADHD, je lahko nevarno tveganje za zdravje, prav tako pa lahko poslabša druga obstoječa duševna stanja," pravi dr. Smith.

Carson je po diagnozo odšel tudi na kliniko ADHD Direct s sedežem v Glasgowu, kjer pa mu je diagnozo postavila kar medicinska sestra, ki je bila novozaposlena na kliniki in je svoje delo opravljala še pod nadzorom druge medicinske sestre. To je seveda povsem v nasprotju z uradnimi smernicami, saj lahko diagnostiko opravlja zgolj psihiater ali drug ustrezno usposobljen klinik.

Diagnostično ocenjevanje je trajalo uro in 40 minut, Carson pa je za to plačal 1095 funtov.

"Najbolj hecno je, da so me medicinske sestre o zdravstveni anamnezi izprašale bolj temeljito kot Harleyjevi psihiatri."

Pa vendar se je tudi ta pogovor zdel zgolj kot 'odkljukavanje simptomov', na kontrolnem pregledu pa je domov že odšel s škatlicami zdravil za ADHD.

Right now on BBC:
Panorama investigation on #ADHD private clinics diagnosing people online has revealed health scandal affecting thousands of patients. pic.twitter.com/jBbarO8GXM

— Dr Evgeny Legedin (@DrEvgenyLegedin) May 15, 2023

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord