Brezdomstvo bi morali naslavljati kot problem socialne izključenosti

10. 10. 2020, 09:46 | Zdravje | Vir: STA

                            Brezdomstvo bi morali naslavljati kot problem socialne izključenosti (foto: profimedia) profimedia

Brezdomci so v času epidemije še posebej prizadeti, ob 10. oktobru, svetovnem dnevu brezdomstva, izpostavljajo v društvu Brezdomni - do ključa. Društvo Kralji ulice pa poziva k sprejetju nacionalne politike, ki bo odpravila brezdomstvo.
 

Društvo Brezdomni - do ključa bo dan obeležilo predvsem na simbolični ravni in ga pospremilo z narobe obrnjenimi belimi dežniki.

Brezdomstvo po ugotovitvah društva Kralji ulice še vedno dojemamo kot socialni in občasno tudi kot zdravstveni problem, namesto da bi ga naslavljali kot problem socialne izključenosti z več razsežnostmi zaradi pomanjkanja dostojnega, varnega in stalnega bivališča. Na slednje vplivajo številni družbeni procesi in značilnosti, ki niso posledica osebnega delovanja ali krivde brezdomnih, so pojasnili ob svetovnem dnevu, ki letos poteka pod geslom Tudi mi, smo tu-kaj.

Pozivajo k sprejetju nacionalne politike, ki bo uvedla strateški razmislek in vsaj omogočila premik od sedanjega odzivanja na negativne posledice na brezdomstvo k ambicioznejšemu cilju, ki je odprava ali vsaj zmanjšanje brezdomstva.

Brezdomni sodijo med najranljivejšo populacijo že v običajnih družbenih razmerah, kaj šele v času izrednih razmer, kakršne so danes, so poudarili. Po njihovih besedah imajo številni kronična obolenja, med katerimi je zelo pogosta kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge pljučne bolezni, med brezdomnimi pa je tudi veliko starostnikov.

Brezdomne osebe so bile tiste, ki so v času razglašene epidemije ostale na ulici in brez varnih prostorov za umik in samoizolacijo. Posamezne akcije in iniciative so sicer blažile stiske in omočile začasne rešitve, kar pa je še daleč od ustreznih rešitev, ki bi brezdomstvo preprečevale. V društvu morajo v tem času delovati v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in v njihovem dnevnem centru se lahko zadržuje največ osem ljudi, ostali pa ostajajo zunaj.

Možnosti za najem cenovno dostopnih in za bivanje dostojnih sob ali stanovanj so v Ljubljani po njihovih besedah vse manjše, zaradi česar številni spijo na ulici, brezdomstvo pa tako postaja vse bolj vidno.

Njihov ulični časopis gre v zadnjem času slabše v prodajo, zato ga zdaj prodaja približno 60 ljudi manj kot v začetku leta, ko ga je prodajalo 180 ljudi. Število prodanih izvodov pa je z 20.000 padlo na 14.000.

Natančnih podatkov o tem, koliko je brezdomcev v državi, ni. V socialnovarstvene programe jih je vključenih od 2000 do 3900, poleg njih pa obstajajo še t. i. prikriti brezdomci.