Čakate na operacijo kolena, kolka, katero drugo operacijo? Pa veste, zakaj čakate?

Ana Turk o čakalnih vrstah

6. 1. 2020, 06:00 | Zdravje | Piše: Ana Turk
Čakate na operacijo kolena, kolka, katero drugo operacijo? Pa veste, zakaj čakate? (foto: profimedia) profimedia

Ste se kdaj vprašali, kateri razlogi se zares skrivajo za vse daljšimi čakalnimi vrstami v zdravstvu? Pa bi verjeli, če bi vam rekli, da število zdravnikov ne igra ključne vloge na njihovo dolžino? In bi verjeli, če bi dodala še trditev, da tudi silni milijoni, ki jih vtaknemo v zdravstvo, niso osrednji razlog, ali na operacijo kolka čakamo en mesec ali eno leto, celo dlje?

Do tega sklepa se je pred desetletjem dokopal nemški ekonomist Rigmar Osterkamp, ki je služboval na Inštitutu za ekonomska raziskovanja Ifo v Münchnu.

In glej; enake rezultate navrže prelet novejših podatkov, ki jih vsako leto objavljajo OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), EHCI (ta velja za enega ključnih kriterijev pri primerjavi uspešnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov) in evropska statistika Eurostat.

Po podatkih EHCI so leta 2018 čakalne dobe največ preglavic povzročale:

  • Italijanom,
  • Špancem,
  • Slovencem,
  • Hrvatom,
  • Madžarom,
  • Ircem,
  • Britancem,
  • Norvežanom,
  • Švedom,
  • Poljakom
  • in Latvijcem.

Srednje preglavice so imeli Nemci, Portugalci, Grki, Makedonci, Finci in Litvanci, medtem ko druge države o težavah s čakalnimi vrstami ne poročajo.

Podatki Eurostata za leto 2017 razgrinjajo, da imajo daleč največ zdravnikov in medicinskih sester Norvežani, ki se soočajo z najdaljšimi čakalnimi vrstami, medtem ko imajo majhno število zdravnikov in prav tako majhno število medicinskih sester Slovaki, ki s čakalnimi vrstami nimajo težav.

Kaj pa Slovenci? Leta 2017 smo imeli majhno število zdravnikov in veliko število medicinskih sester. Prav takšne številke so imeli Francozi in Belgijci, ki pa za razliko od nas na preglede, diagnoze, operacije, rehabilitacije ne čakajo v nedopustnih vrstah.

  • Epilog: četudi imamo v zdravstvenem sistemu veliko zdravnikov in veliko medicinskih sester, imamo lahko čakalne vrste in četudi imamo malo zdravnikov in prav tako malo medicinskih sester, čakalnih vrst nimamo.

Pa uganete, katere države po podatkih OECD največ vlagajo v zdravstvo glede na delež BDP (bruto domači proizvod)? Med drugim Norveška, kjer že vrsto let gori rdeč alarm zaradi nedopustnih čakalnih vrst. Na vrhu lestvice je tudi Švedska, ki ima glede čakalnih vrst enake težave kot sosednja Norveška.

Kaj pa Slovenija? Po podatkih OECD smo bili leta 2018 tik pod povprečjem. A glej, korenito pod nami so na lestvici glede vlaganja v zdravstvene sisteme Čehi, Slovaki, Luksemburžani, ki jih na seznamu držav s čakalnimi vrstami ni.

  • Epilog: četudi v zdravstvo vlagamo veliko, imamo lahko čakalne vrste.

 
Pri primerjavi vlaganj v zdravstvene sisteme glede na kupno moč prebivalca ugotovimo, da so na vrhu lestvice tako tiste države, ki imajo težave s čakalnimi v vrstami (Norveška, Švedska, Irska) kot tiste, ki čakalnih vrst nimajo (Avstrija, Švica, Danska, Nizozemska, Luksemburg).

  • Epilog: tudi vlaganje v zdravstvo glede na kupno moč prebivalcev ni ključno merilo za dolžino čakalnih vrst.

Resnični razlog dolgih čakalnih vrst

Kaj je potem osrednji razlog, da imajo nekatere države čakalne vrste, druge pač ne? Kje so razlike?

»V načinu financiranja, t. j. strateškem načrtovanju glede na potrebe prebivalstva, ki je usmerjeno na izide zdravljenja,« razodeva ekonomistka Marjeta Kuhar, ki se s čakalnimi vrstami pod Alpami ubada dobro desetletje. »Dejstvo je, da imajo težave s čakalnimi vrstami skoraj vsi zdravstveni sistemi, a dejstvo je tudi, da jih imajo bistveno manj tiste države, ki se s problemom dolgih čakalnih vrst in dob ukvarjajo sistematično in strateško, in to ne glede na finančna sredstva, zbrana bodisi z javnimi ali zasebnimi sredstvi.«

Ključna razlika med državami, ki se uspešno kosajo s težavami čakalnih vrst, in državami, ki teh težav ne rešujejo – pojasnjuje Kuharjeva – pa je: »V sistemih, v katerih ključno vlogo igra skrb za zdravje pacientov in v katerih se storitve prilagajajo pacientovim potrebam, torej bolnikom, čakalne dobe uspešno rešujejo. V sistemih, v katerih kapacitete in obseg zdravstvenih storitev določa država – določa jih glede na kapacitete izvajalcev (bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, op. p.) ali glede na zdravstvene potrebe prebivalcev –, pa so čakalne dobe daljše.«

Britanci, Kanadčani, Novozelandci in Avstralci, ki se tako kot Slovenci soočajo z dolgimi čakalnimi vrstami, so se že pred dvema desetletjema začeli ustrezno spoprijemati s temi križi.

»Določili so nova pravila igre in začeli hitreje slediti potrebam bolnikov, in to z novimi tehnologijami, dnevnimi obravnavami, uvajanjem kakovosti in varnosti v zdravstvo, krajšanjem ležalnih dob, strateškim načrtovanjem dodatnih storitev in drugimi ukrepi. Vse se da, če se le hoče,« zaokroža Kuharjeva.

Nič se ne spremeni z razlogom

Kdo vse ima torej od dolgih čakalnih vrst pod Alpami koristi, da se po zgledu Britancev in drugih Zemljanov, ki stremijo k rešitvam, pri nas nič ne spremeni?

Kirurg Blaž Mrevlje jih strese iz rokava:

"Zdravniki, imenovani 'dvoživke'. Ti dopoldne delajo v javnem sistemu, popoldne pa isto delo opravljajo zasebno in pod to zasebno streho za plačilo, kakopak, sprejmejo tudi tiste bolnike, ki v javnem sistemu na posege čakajo mesece in mesece."

Tudi politiki? Brez dvoma. "Ti čakalne vrste vzneseno uvrščajo v volilne programe in z njimi delijo volilne bonbone."

Skriti žepi skritih posameznikov? "Kako naj si sicer razlagam, da so podalpske oblasti v skrajševanje čakalnih vrst zmetale že kupe denarja, učinkov pa ni."

Kje so torej končali milijoni, vloženi v krajšanje čakalnih vrst?

Na sledi milijonov, ki niso prinesli rešitve

Dejstvo je, da se čakalne vrste po vseh silnih milijonih, ki sta jih vlada in ZZZS namenila za njihovo skrajševanje, v številnih ambulantah in operacijskih dvoranah, niso skrajšale. Nasprotno. Celo podaljšale so se.

Kam so torej izpuhteli vloženi milijoni? In koliko sta vlada in monopolni ZZZS doslej 'zmetala' v to jamo brez dna?

Leta 2017 smo v medijih brali: nad krajše čakalne dobe s projektom ministrice Kolarjeve, težkim 20 milijonov. Leto pozneje so v oči bodli naslovi: Za skrajševanje čakalnih dob letos 30 milijonov. In tu so še letošnje objave: Za skrajševanje čakalnih vrst letos 55 milijonov. Pa te številke držijo ali pač ne? In ste bili zaradi teh milijonov hitreje pregledani pri specialistu ali operirani?

Poigrala sem se s številkami, s katerimi sta v odgovorih na moja vprašanja postregla zdravstveno ministrstvo in ZZZS, in ugotovila sledeče:

ZZZS je za skrajševanje čakalnih vrst leta 2017 odštel dobrih 33 milijonov evrov, leto zatem 39,5 milijonov, letos jih bo predvidoma 60 milijonov, prihodnje leto 65 milijonov.

Ugotovitev: ZZZS je za skrajševanje čakalnih vrst glede na njihove številke odštel več kot so napovedovali mediji.

Metropolitan

Če zdravstveno ministrstvo zdaj, ko ga vodi minister Aleš Šabeder, trdi, da je ZZZS izvajalcem zdravstvenih storitev leta 2016 za 2314 dodatnih posegov odštel 5,9 dodatnih milijonov evrov, je taisto ministrstvo pod taktirko prejšnjega ministra Sama Fakina trdilo, da so za enako število dodatnih posegov (ponovimo; 2314 jih je bilo) odšteli 600 tisoč evrov manj; torej 5,3 milijona evrov. Katera številka je prava in kako je mogoče, da imajo pod isto streho različne, neusklajene številke?

Po podatkih Šabedrovega ministrstva je ZZZS leta 2016 največ stotisočakov za skrajševanje čakalnih vrst odštel za operacije hrbtenice, rame in artroplastiko kolena, nič pa niso dali za ortodontijo in operacijo halluxa (deformacija stopalnih kosti), pa čeprav je bila po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje že 1. februarja 2015 na ortodontiji povprečna čakalna doba 1361 dni, kar je skoraj 4 leta, za operacijo halluxa pa 1145 dni.

Ugotovitev: ZZZS ni primaknil cekinov za programe, kjer so bile čakalne vrste takrat najdaljše.

Koliko je za skrajševanje čakalnih vrst poleg ZZZS namenila vlada? Zdravstveno ministrstvo navede, da so leta 2018 revmatologom in urologom zagotovili dodaten material in omogočili 3950 dodatnih operativnih posegov (zlasti endoprotezo kolka in kolena, artroskopske operacije in operacije na ožilju - krčne žile), za kar so odšteli 10 milijonov. Drugih številk ne navedejo.

Metropolitan

In tu je še najpomembnejša ugotovitev: čeprav Šabedrove uradnike in ZZZS konkretno vprašamo, kaj so s temi milijoni, ki so jih vložili v skrajševanje čakalnih vrst, dosegli, konkretnega pojasnila ne dobimo. Ne ministrstvo ne ZZZS ne navedeta, za koliko so se čakalne vrste zaradi vloženih milijonov skrajšale.

Vse več čakajočih na prvi specialistični pregled

Zato v te številke zagrizem sama, na pomoč mi priskoči še ekonomistka Marjeta Kuhar. In kaj ugotovim? Da so se čakalne vrste podaljšale že pri prvih specialističnih pregledih. »Kar je skrb zbujajoče, saj bi jih morali prav na tem področju čim hitreje skrajšati; zlasti tiste, ko pacienti čakajo nad dopustno čakalno dobo, saj je prav od tega, kdaj pridemo do prvega pregleda specialista, odvisen niz drugih zdravstvenih storitev, ki glede na kakovostno in varno zdravstveno obravnavo lahko sledijo,« svari Kuharjeva.

In kje se na specialiastični pregled čaka najdlje?

  • Aprila letos je na prvi revmatološki pregled čakalo 3719 pacientov, septembra že 4402, od tega tretjina nad dopustno čakalno dobo.
  • Aprila letos je na prvi dermatološki pregled čakalo 16.588 pacientov, septembra 44 več (16.632), nad dopustno čakalno dobo je čakala več kot polovica vseh čakajočih.
  • Aprila letos je na prvi urološki pregled čakalo 3628 pacientov, septembra dobrih tisoč več (4792), od tega skoraj polovica nad dopustno čakalno dobo.
  • Polovica čakajočih nad dopustno čakalno dobo je tudi pri prvem kardiološkem, nevrološkem, otropedskem in flebološkem pregledu specialista.
Metropolitan

»Slika je torej več kot zastrašujoča, razlog zanjo pa neustrezno načrtovanje dodatnih in potrebnih zdravstvenih storitev (pregledov, posegov ali diagnostičnih postopkov); vsaj za paciente, ki čakajo nedopustno dolgo. In to kljub sugestijam, da je potrebno v sistemske ukrepe glede na zdravstvene potrebe pacientov vpeljati pravočasno načrtovanje posegov, pregledov ali diagnostičnih postopkov,« zaokroža Kuharjeva.

Zakaj torej ministrstvo in ZZZS ne uspeta pogasiti požara?

In glej; ZZZS prizna, da samo s finančnimi injekcijami križa s čakalnimi vrstami ne bomo odpravili. ZZZS navaja: »Razlog za čakalne vrste je praviloma v naraščajočih potrebah starajočega se prebivalstva, čemur ne sledi ustreza ponudba na strani javne zdravstvene službe. Za obvladovanje čakalnih dob je zato pomembno sprejeti tudi nefinančne ukrepe.«

Katere pa? ZZZS jih našteva:

  • Z organizacijskimi ukrepi v bolnišnicah; z optimalnejšim izkoristkom kadrovskih, opremskih in prostorskih virov.
  • Z učinkovitejšim sistemom nagrajevanja zdravstvenih delavcev.
  • Z učinkovitejšim in preglednejšim vodenjem čakalnih seznamov in boljšim sistemom eNaročanja; ta bi moral zagotoviti bolj transparentno in poenoteno elektronsko vodenje čakalnih seznamov.

Da bi moral ZZZS metlo vihteti tudi pred svojim pragom in se lotiti prenove že predolgo ustoličenih in neučinkovitih metod financiranja in načrtovanja, ki ne sledijo potrebam nedopustno čakajočih pacientov, ne, o tem pa ZZZS ne zapiše niti besede.

Pa čeravno se verjetno prav v tej ustoličeni metodi skriva pojasnilo, kam so se izgubili milijoni, vloženi v skrajševanje čakalnih vrst.

In ker reforme ni, ministrstvo in ZZZS – razgrinja Kuharjeva – gasita požar. A to počneta s prav takšnimi ukrepi, kakršne sta vihtela pred tremi desetletji. Požara zato ne uspeta pogasti. In zato začneta – nadaljuje Kuharjeva - pred javnostjo skrivati podatke, koliko je letos vseh čakajočih v zdravstvu. Tega pod Alpami v 21. stoletju ne ve več nihče.

Ana Turk
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri