Če za zgostitev jedi na žlico uporabljate moko, tega raje ne počnite več: dodajte tole - jed bo okusnejša in manj redilna

11. 11. 2025, 17:00 | Uredništvo
Jed na žlico (foto: Profimedia)
Jed na žlico
Profimedia

Ko so dnevi hladnejši, se okusne jedi na žlico še kako priležejo - a če jih zgostite z moko, to ni ravno najbolje. Treba je uporabiti nekaj drugega.

Lepo je, če se vsaj enkrat na teden na mizi znajde kakšna okusna jed na žlico. Številni naravnost obožujejo okusne enolončnice - iz fižola, ohrovta, stročjega fižola, zelja ... Poleg tega, da nas nasiti in ogreje, z uživanjem takšnih jedi v telo vnesemo tudi veliko zelenjave. A ko jih pripravljamo, jih radi tudi zgostimo, tako da le redko izpustimo nekaj, kar obremenjuje želodec in dodaja prazne kalorije. Govorimo o prežganju, ki v svoji klasični obliki vsebuje moko in maščobo (olje ali mast).

Prava kalorična "past" - izognite se ji

Prav tu se skriva kalorična past, saj se jedi z dodatkom moke počasneje prebavljajo in lahko povzročijo občutek teže v želodcu. Cvrenje na olju ustvarja škrob, obdan z maščobo, kar otežuje njegovo razgradnjo. Pri občutljivejših ljudeh lahko to povzroči napihnjenost, nelagodje ali drisko. Seveda pa bi se temu radi izognili, kajne?

Namesto klasičnega prežganja lahko del zelenjave ali stročnic iz jedi, ki jo želite zgostiti, pretlačite in vrnete v lonec. Ta metoda je posebej primerna pri pripravi fižolovih enolončnic. Kuhana škrobna zelenjava, kot sta krompir ali korenje, prav tako lahko zgosti jed, če jo naribate in dodate med kuhanjem. Tudi žita, kot so riž, ječmen in proso, ki ob kuhanju sproščajo sluz, so odlična za zgoščevanje enolončnic. Ovseni kosmiči in otrobi, ki se kuhajo skupaj z jedjo, lahko prav tako služijo kot naravni zgoščevalci. Poleg želene gostote bodo jedi obogatili še z uporabnimi vlakninami, piše portal Krstarica.

Nujno opozorilo Googla za vse, ki uporabljajo mobilni telefon ali računalnik

Dobro je vedeti ...

Odlična jed na žlico je tudi tista, ki vsebuje kuhan grah - morda smo nanj malce pozabili, zato naj bo to dober opomnik za pripravo kakšne okusne enolončnice. Grah namreč velja za pravo malo zakladnico hranilnih snovi, saj je bogat z vitamini, minerali, beljakovinami in vlakninami. Ena skodelica graha vsebuje približno 8,5 grama beljakovin, kar je več kot dvojna količina beljakovin v eni žlici arašidovega masla. Poleg tega ima skodelica kuhanega graha 9 gramov vlaknin, kar prispeva k občutku sitosti.

Preberite še:

Poleg visoke hranilne vrednosti je grah bogat z rastlinskimi beljakovinami, zaradi česar spada med najboljše rastlinske vire proteinov. Beljakovine pomagajo krepiti mišice in kosti ter imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave telesne teže, saj pomagajo uravnavati apetit. Poleg tega grah vsebuje fenolne spojine – naravne antioksidante, ki ščitijo telo pred boleznimi, kot so rak in vnetna stanja. Grah pozitivno vpliva na srce in krvne žile. Velika količina vlaknin pomaga zniževati krvni tlak in raven slabega holesterola, medtem ko minerali, kot so kalij, magnezij in kalcij, dodatno podpirajo zdrav krvni tlak. Tu so še vitamin C, karotenoidi in flavonoli, ki dodatno krepijo srce in ožilje.

Visoka vsebnost vlaknin v grahu spodbuja zdravo prebavo. Vlaknine hranijo koristne bakterije v črevesju in pomagajo zmanjšati rast škodljivih mikroorganizmov, s čimer ohranjajo ravnovesje črevesne flore. Zaradi kombinacije beljakovin in vlaknin grah pomaga stabilizirati raven sladkorja v krvi. Hrana, bogata z vlakninami, upočasni absorpcijo ogljikovih hidratov, kar pomeni, da se raven sladkorja v krvi povečuje postopoma, brez nenadnih skokov. Grah vsebuje tudi vitamine A, D, C in K ter magnezij, ki dodatno pomagajo pri zdravi regulaciji sladkorja v krvi. Poleg tega ima nizek glikemični indeks. Zaradi vsega naštetega ga velja uvrstiti na redni jedilnik in kakšno zimsko jed popestriti z okusnim in zelo koristnim grahom.

Preizkusila je vse možne načine shranjevanja kruha, samo eden je dobil najvišjo oceno: kruh je ostal svež 2 tedna