Statistika, ki jo je pokazala najnovejša raziskava, je nedvoumna.
Komunikator znanosti Sašo Dolenc je z javnostjo delil povzetek nove francoske študije, ki po njegovih besedah "ponuja enega najbolj celovitih odgovorov" na pomisleke v zvezi z dolgoročnimi učinki mRNA cepiv, ki so se prvič množično uporabila v obdobju pandemije covida-19, na zdravje. Študija je s statistično jasnostjo ugotovila, da velja prav nasprotno od tega, kar menijo nasprotniki cepljenja: verjetnost smrti pri cepljenih posameznikih je bistveno nižja kot pri necepljenih.
Eden od najbolj celovitih odgovorov
Kot je zapisal Dolenc, so se vse od uvedbe tehnologije mRNA "v javnem diskurzu vztrajala vprašanja o morebitnih dolgoročnih učinkih na zdravje, ki bi se morda pokazali šele leta po prejemu odmerka". Na te pomisleke je zdaj z enim od najbolj celovitih odgovorov odgovarja francoska študija, ki je zajela kar 27,4 milijona odraslih med 18. in 59. letom starosti, in analizira skupno umrljivost zaradi vseh vzrokov v obdobju med leti 2020 in 2024.
Po besedah Dolenca je bila študija narejena na populaciji, pri kateri tveganje za smrt zaradi virusa ni bilo tako veliko kot pri starejših, "zato je ta skupina idealna za iskanje morebitnih varnostnih signalov samega cepiva."
Rezultati študije s statistično jasnostjo kažejo, da je bila verjetnost smrti pri necepljenih posameznikih precej višja kot pri cepljenih. "Tisti, ki so prejeli cepivo proizvajalca Pfizer-BioNTech, so imeli približno 31-odstotno manjše tveganje za smrt v primerjavi z necepljenimi vrstniki, medtem ko je bila pri prejemnikih cepiva Moderna ta razlika še izrazitejša, s kar 40-odstotnim zmanjšanjem tveganja," je izsledke študije povzel Dolenc.
Vplival tudi "učinek zdravega cepljenja"
Ob tem je zapisal, da podatki vključujejo smrti zaradi vseh možnih razlogov, kar neposredno naslavlja in ovrže teorije o tem, da naj bi umrljivost porasla zaradi cepljenja.
Dodatno je pojasnil, da se pri interpretaciji tako velikih razlik pojavljajo opozorila na "pomemben sociološki in medicinski fenomen, znan kot 'učinek zdravega cepljenega' (healthy vaccinee effect)". Umrljivost cepljenih posameznikov je namreč tako drastično nižja od necepljenih, da tega ne gre pripisovati zgolj biološki zaščiti zaradi cepiva. Podatki namreč kažejo, da "ljudje, ki se odločijo za cepljenje, pogosto živijo bolj zdravo, imajo boljše preventivne navade in višji socialnoekonomski status, kar samo po sebi znižuje tveganje za prezgodnjo smrt".
Učinek zdravega cepljenega sicer ne more prikriti morebitne nevarnosti in bi se, če bi bila cepiva res dolgoročno škodljiva, ta prednost v štirih letih izničila ali vsaj zmanjšala, kar pa se glede na študijo ni zgodilo.
Zaključek, ki ga prinaša študija, je nedvoumen
"V širšem kontekstu ta analiza francoskega nacionalnega zdravstvenega sistema potrjuje dolgoročni varnostni profil tehnologije mRNA," je poudaril Dolenc in dodal, da so raziskovalci s tem, ko so se osredotočili na aktivno prebivalstvo do 60. leta, izključili tudi morebiten statistični šum, ki bi ga prinesla visoka naravna umrljivost pri zelo starih ljudeh.
Dodatno je poudaril, da je zaključek, ki ga je prinesla študija, nedvoumen in kaže, da po štirih letih spremljanja skoraj polovice populacije Francozov ni dokazov, da bi imela cepiva mRNA negativen vpliv na življenjsko dobo ljudi, ampak ima, ravno obratno, množica cepljenih posameznikov veliko boljšo statistiko preživetja, ki ni le posledica cepljenja, ampak je "kombinacija zaščite pred virusom in splošnega profila ljudi, ki zaupajo medicini".
