N.Z. | 7. 12. 2020, 12:15
Cepiva, stranski učinki in plodnost žensk (dr. Uroš Krapež in dr. Roman Jerala v odgovor dr. Stanku Pušenjaku)
Dr. Uroš Krapež iz Veterinarske fakultete, ki je virolog in je doktoriral prav iz koronavirusov, je Maji Rataj, sodelavki oddaje Frekvenca X na Valu 202, pojasnil nekaj zmot v odmevnem zapisu ginekologa dr. Stanka Pušenjaka. Na zapis slednjega se je že odzval tudi dr. Roman Jeraj, vodja skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki razvija cepivo.
Naj spomnimo:
- Dr. Stanko Pušenjak je zapisal: "Okrog 2/3 žensk bi po cepljenju vsaj nekaj časa, morda pa trajno, lahko bilo neplodnih. Že samo teorija, da je to možno, bi morala prižgati vse semaforje na rdeče, tovrstne posledice pa bi se žal dalo ugotoviti šele po nekaj letih."
Njegov zapis so nato povzeli nekateri mediji, prispevki pa so se nato viralno razširili po družabnih omrežjih.
Ni trajalo dolgo, ko so se v odziv na prispevke nato oglasili strokovnjaki.
Najprej pojasnilo dr. Uroša Krapeža:
"Po do zdaj znanih podatkih nobeden od virusnih proteinov SARS-CoV-2 ni gensko ali strukturno podoben genu/proteinu za sincitin, ki je del genoma retrovirusov in se je med evolucijo vgradil v humani genom ter pomembno sodeluje pri razvoju placente. Zaradi različnosti proteinov SARS-CoV-2 in sincitina je zelo malo verjetno, da bi imeli enako ali podobno funkcijo ter da bi protitelesa proti enemu lahko ovirala delovanje drugega. Retrovirusi in koronavirusi so evolucijsko zelo različni, med beljakovinami ni velikih podobnosti. Poleg tega pa je delovanje imunskega sistema v maternici med vsaditvijo zarodka zavrto (zato da se prepreči imunski napad matere na tkiva zarodka), kar je še dodatno zagotovilo, da cepivo ne bo napadalo beljakovine sincitin in na ta način motilo vsaditev zarodka."
Po včerajšnji (na žalost) viralni objavi ginekologa Pušenjaka sem med strokovnjaki preverila utemeljenost njegovih trditev. Dr. Uroš Krapež iz Veterinarske fakultete, ki je virolog in je doktoriral prav iz koronavirusov, je nekaj zmot v FB zapisu omenjenega pojasnil takole: (1/4)
— Maja Ratej (@MajaRatej) December 7, 2020
Dr. Roman Jerala pa je na Twitterju zapisal:
"Dve dovolj dolgi zaporedji imata vedno nekaj naključnih podobnosti, tako kot teorija zarote o povezavi med HIV1 in SARSCoV2 izpred par mesecev. Drug razlog je, da proti lastnim proteinom ne tvorimo protiteles, ker se navzkrižno reaktivna eliminirajo v razvoju imunskega sistema."
Dve dovolj dolgi zaporedji imata vedno nekaj naključnih podobnosti, tako kot teorija zarote o povezavi med HIV1 in SARSCoV2 izpred par mesecev. Drug razlog je, da proti lastnim proteinom ne tvorimo protiteles, ker se navzkrižno reaktivna eliminirajo v razvoju imunskega sistema.
— Roman Jerala (@rjerala) December 6, 2020
In v ločenem tvitu dodal:
"Twitter triaža: znanstveno vprašanje, sicer bolj sociološko oz. (pato)psihološko, namreč zakaj nekdo plasira takšne neumnosti. Biokemijski odgovor: iskanje podobnosti človeških proteinov s proteinom S ne najde zadetkov. Če želite preveriti samo poglejte ... (Tvit nit spodaj)"
NEW THREAD: possible development of anti-Syncytin responses after immunization with the SARS-CoV-2 spike protein-coding mRNA vaccines, based on a "homologous" region shared between these proteins.
— Andrew L. Croxford (@andrew_croxford) December 3, 2020
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
