Cepivi Pfizerja in Moderne osnovani na isti tehnologiji

Številne raziskovalne skupine po svetu so kmalu po začetku epidemije covida-19 začele razvijati cepiva proti tej bolezni. Prvi in zaenkrat edini družbi, ki sta pri Evropski agenciji za zdravila vložili vlogo za pogojno dovoljenje za promet, sta farmacevtski družbi Pfizer (v sodelovanju z BioNTechom) ter Moderna (v sodelovanju z inštitutom NIAD).

Pfizer je razvil cepivo BNT162b2, cepivo Moderne pa se imenuje mRNA-1273. Obe cepivi sta osnovani na inovativni platformi, ki je doslej še niso uporabljali. Sestavljeni sta iz delca molekule RNA novega koronavirusa, ki nosi zapis za tarčni virusni protein. Gre za protein S, ki se nahaja na površju virusa in mu daje prepoznaven bodičast videz, ob tem pa je odgovoren za vstop virusa v celice, kjer povzroči bolezen. Ker je omenjeni delec RNA zelo občutljiv na razgradnjo, sta pri obeh družbah za povečanje stabilnosti in vnosa RNA v celice uporabili maščobni delec, v katerem je RNA.

Po cepljenju bodo celice posameznika prebrale genetsko informacijo iz cepiva in začele ustvarjati S protein, na kar se bo odzval posameznikov imunski sistem in začel ustvarjati protitelesa in T celice, katerih glavni namen je prepoznavanje in uničevanje invazivnih patogenov ali okuženih celic.

Kot navajajo avtorji članka Razvoj cepiv proti virusu sars-cov-2 Tomaž Bratkovič, Mojca Lunder in Nika Lovšin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, so prednosti cepiv na osnovi RNA v tem, da se informacija v cepivu ne more vključiti v genom prejemne celice. RNA cepiva namreč vstopi v celico, ne pa tudi v celično jedro.

Poleg tega so prednosti teh cepiv tudi močan imunski odziv in možnost hitre proizvodnje cepiva. Cepivo na osnovi RNA lahko vsebuje informacijo za več imunogenov hkrati, kar pomeni, da bi lahko bilo uporabno za več virusnih sevov.

Dodatno je Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani poudaril, da je velika prednost RNA in DNA cepiv v tem, da ne vsebujejo ničesar, razen nosilca RNA oz. DNA in fiziološke raztopine. "Ne vsebujejo nobenega adjuvansa, torej snovi, ki povečajo delovanje imunskega sistema," je zagotovil.

Štrukelj: Učinkovitost cepiva bi bila lahko pri heterogeni populaciji nekoliko manjša

Moderna je v tretji fazi kliničnega testiranja cepiva prišla do rezultatov, da njihovo cepivo v 94,5 odstotka primerov prepreči, da bi posameznik sploh zbolel za covidom-19, popolnoma, oziroma stoodstotno pa prepreči, da bi zbolel za hudo obliko bolezni. Med 30.000 udeleženci študije jih je namreč 95 zbolelo za covidom-19, od tega 90 v kontrolni skupini, ki cepiva ni prejemala, in le pet v skupini, ki so prejeli cepivo. Od 11 primerov zabeleženega hujšega poteka covida-19 ni bil noben iz skupine cepljenih.

Tudi Pfizer je ugotovil, da je učinkovitost njihovega cepiva 95-odstotna. V 28 dneh po prvem odmerku cepiva je med 43.000 vključenimi v testiranje 170 ljudi zbolelo, od tega 162 v kontrolni skupini in osem v skupini, ki je prejela cepivo.

Štrukelj pojasnjuje, da cepiva v heterogeni populaciji verjetno ne bodo zagotavljala tako visoke učinkovitosti, torej da bi cepivo pri 95 odstotkih cepljenih popolnoma preprečilo bolezni. Ti podatki namreč bazirajo na primeru kliničnih preizkušancev, ki so si bili precej bolj podobni po starosti in epidemiološkem stanju, je pojasnil.

RNA cepiva milejša za telo

Zaradi drugačnega načina delovanja v primerjavi s klasičnimi cepivi pa po Štrukljevih besedah RNA cepiva povzročajo manj stranskih učinkov. Pri klasičnih cepivih z oslabljenim virusom ali bakterijo naenkrat dobimo odmerek, katerega koncentracija potem v telesu pada.

Pri RNA cepivih pa se ob samem cepljenju še ne zgodi nič. RNA mora najprej priti v celico, kjer se v celični tekočini začne sinteza S proteina. Ko gre protein iz celice, ga mora imunski sistem zaznati. Ta faza poteka več dni, zato je bistveno manj neželenih učinkov, saj ne gre za enkratni "boost" oz. udar cepiva, je pojasnil Štrukelj. "Ni šoka za telo. V tem primeru je cepivo na osnovi RNA hitra in milejša oblika cepljenja," je dodal.

Evropska agencija za zdravila bo pri obeh cepivih preverjala tudi indikacije, torej v kakšnih primerih uporabiti cepivo. Lahko bi odobrila tudi indikacijo, da bi lahko cepili tudi nekatere že obolele s covidom-19. To bi lahko prišlo po Štrukljevih besedah v poštev pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, cepivo pa bi lahko preprečilo težji potek oz. dolgotrajno prebolevanje.

Ob tem pa Štrukelj poudarja, da je treba počakati na odločitev agencije, v vsakem primeru pa bi morebitno uporabo cepiva pri bolnemu ocenjevali od primera do primera.

Obe cepivi z dvema odmerkoma na razmak treh tednov

Obe omenjeni RNA cepivi imata podobno shemo cepljenja. Predvidena sta dva odmerka, pri čemer bi drugega dobili po treh tednih. To naj bi nudilo tudi do leto dni zaščite, pravi Štrukelj.

Medtem ko naj bi cepivo Moderne prišlo v odmerkih, pa bo predvidoma Pfizerjevo cepivo prišlo v koncentratu, ki ga bo treba razredčiti s fiziološko raztopino. Po besedah Štruklja bi en koncentrat zadostoval za pet odmerkov cepiv.

Cepivi se razlikujeta tudi po načinu hranjenja. Cepivo Moderne je po zagotovilih proizvajalca stabilno do 30 dni pri hranjenju v hladilniku pri temperaturi od dveh do osem stopinj Celzija. Medtem ko bi pri transportu in shranjevanju do pol leta moralo biti na minus 20 stopinjah Celzija.

Medtem pa bo moralo biti cepivo Pfizerja med transportom shranjeno na minus 70 stopinj Celzija, pri čemer bodo uporabljali posebne zamrzovalne skrinje s suhim ledom, ki bi jih, kot navaja Pfizer na svoji spletni strani, lahko še 15 dni uporabljali za začasno hranjenje cepiva. Stabilnostne študije po besedah Štruklja kažejo, da je to cepivo lahko na sobni temperaturi od pet do šest ur.

Ob tem je Štrukelj pojasnil, da je v Sloveniji kar nekaj skrinj s temperaturo minus 70 stopinj Celzija - samo na njegovem oddelku na fakulteti imajo tri, a niso validirane za hranjenje cepiva.

Takšne skrinje za hranjenje cepiva morajo imeti sistem javljanja temperature na mobilne telefone in tudi rezervni sistem, če pride do izpada elektrike, saj se v tem primeru sproži jeklenka in izpusti tekoči dušik, torej suhi led, da zmrzne na minus 70 stopinj, je dodal.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord