Cepivo proti covidu je bilo narejeno že januarja (zakaj je bilo potrebno čakati do decembra?)

Bi lahko šlo še hitreje?

28. 12. 2020, 13:49 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            Cepivo proti covidu je bilo narejeno že januarja (zakaj je bilo potrebno čakati do decembra?) (foto: profimedia) profimedia

Pri Moderni so cepivo, ki čaka na potrditev pri ameriških in evropskih regulatorjih, izdelali sredi januarja, v enem samem vikendu. To se je zgodilo, še preden so s Kitajske potrdili, da se virus širi s človeka na človeka.

Modernino mRNA-1273 cepivo je bilo narejeno 13. januarja - t.j. le dva dni potem, ko je kitajski znanstvenik Yong-Zhen Zhang objavil genetsko sekvenco novega koronavirusa, zaradi česar je bil začasno umaknjen iz laboratorija.

Pri Moderni so cepivo naredili še isti vikend. Izdelano je bilo, še preden je Kitajska potrdila, da se virus lahko širi s človeka na človeka, in teden dni, preden je bil potrjen prvi primer okužbe s koronavirusom v ZDA. Mesec kasneje je bil zabeležen že prvi smrtni primer, cepivo pa je bilo takrat že dostavljeno nacionalnim zdravstvenim institucijam, da bi se lahko začela prva faza testiranj.

Najhitreje razvito cepivo

Modernino cepivo je najverjetneje najhitreje razvito cepivo v zgodovini. Že v mesecu maju pa je bilo po izvedbi prve faze potrjeno tudi, da je cepivo zares varno.

Na tem mestu seveda nihče ne sugerira, da bi moralo že takrat biti odobreno tudi za širšo uporabo, se pa gre vprašati, ali bi proces odobritve glede na stanje pandemije, ki smo mu priča to zimo, lahko bil tudi nekoliko hitrejši.

Kitajska je pričela s cepljenjem svojih vojakov že junija, Rusija pa je svoje cepivo odobrila avgusta.

Za razvoj cepiv je bilo do danes sicer značilno, da so ta prišla, ko so epidemije že izzvenevale. Tako je bilo z ošpicami, tuberkulozo in tifusom. Nicholas Christakis, šef laboratorija na Yaleu, trdi, da je še vedno povsem mogoče, da bodo ZDA med čakanjem na cepivo najverjetneje uspele doseči čredno imunost tudi po naravni poti. Žal pa cena za to nikakor ne bo majhna. Direktor Centra za nadzor bolezni, Robert Redfield, verjame, da bo v ZDA zaradi koronavirusa umrlo še 200.000 ljudi, Christakis pa dodaja, da bo ta krvavi davek leto 2020 zagotovo uvrstil med t.i. nesreče stoletja.

Nam manjka poguma, da bi v trenutku, ko že imamo rešitev v roki, to tudi takoj uporabili?

Takšne previdnosti niso bila deležna vsa zdravila

Medtem ko se na odobritev cepiva čaka vse od janurja do decembra, številne druge terapije v ZDA niso bile podvržene tako strogemu nadzoru.

Dober primer je hidroksiklorokih, ki je bil odobren 28. marca. Sledila sta mu remdesivir 1. maja in terapija s konvalescentno plazmo 23. avgusta. Za nobeno od naštetih terapij niso obstajali dokazi, da zares zdravijo covid, izkazalo pa se je, da v resnici sploh niso zares učinkovite. Izjema je zgolj zdravilo, steroid deksametazon, ki se je izkazal za učinkovito zdravilo za covid, žal pa lahko postane nevaren, če ga pacienti dobijo prehitro.

NY Magazin v nadaljevanju seveda pojasnjuje, da na tem mestu nikakor ne izenačuje odobritev terapij za že obolele in cepiv za zdravo populacijo. Če bi namreč odobrili cepivo, ki bi potencialno ogrozilo zdravje ljudi, bi to pomenilo medicinsko katastrofo. Cepivo, ki ne bi bilo učinkovito, pa bi ljudi lahko navdalo z občutkom lažne varnosti, zaradi česar bi se virus ponovno pričel širiti, saj bi se ljudje pričeli vesti neodgovorno.

Pa vendar, v primeru omenjenega cepiva vse od janurja že vemo, da je povsem varno. Čakalo se je zgolj na rezultate njegove učinkovitosti.
Bi bilo mogoče do cepiv priti hitreje?

Znanstveniki, s katerimi je govoril pisec za NY Magazin, so se spraševali prav to. Namreč:

  • ali bi bilo mogoče v prihodnosti spremeniti pristop k razvijanju cepiv.

Ko bo pandemija 2020 za vedno za nami, se bodo laiki pričeli spraševati, ali je bila tretja faza testiranj cepiva, s katerim natančno preverijo učinkovitost cepiva, zares tako nujno potrebna, medtem ko znanstveniki razmišljajo predvsem o tem, kako bi skrajšali ali celo preskočili prvo fazo, s katero preverjajo varnost cepiv.

Ali bolj natančno: sprašujejo se, ali bi lahko raziskovanja, razvoj in predklinična testiranja prve faze lahko opravili, še preden bi se pojavil nov virus.

Verjamejo namreč, da bi to lahko skrajšalo razvoj cepiv za skoraj 90 odstotkov vseh potencialnih pandemij v prihodnosti.

Takšen pristop še zdaleč ni nov

Cepivo proti koronavirusu je bilo tako hitro razvito zato, ker se je naslonilo na že opravljene študije na primeru SARS-a iz leta 2003.

Prav takšen princip pa bi lahko izkoristili tudi za priprave na prihodnje pandemije.

Znanstveniki namreč že danes precej dobro vedo, kateri virusi bi lahko povzročili potencialne prihodnje pandemije, zato bi lahko cepiva zanje razvijali v naprej in jih nato zgolj prilagodili za primer, ko se virus med ljudmi dejansko pojavi.

"Vsako leto to počnemo za viruse gripe. Ker ne vemo, kateri od sevov bo cirkuliral tisto zimo, ugibamo in nato ustvarimo cepivo, ki bazira na isti tehnologiji, kot vsa minula cepiva proti gripi," je povedala virologinja in Georgetowna, Angela Rasmussen.

Vir: telegram.hr po NY Magazin