Lahko je dodatek k prehrani starejših oseb, saj pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka.
Češnje poleg vode vsebujejo tudi več dragocenih hranilnih snovi. Na 100 gramov češenj med drugim zaužijemo približno 16 gramov ogljikovih hidratov in dva grama vlaknin. Vsebujejo zelo malo maščob in beljakovin, zaradi česar so hranilna in lahka izbira.
So tudi bogat vir vitamina C, ki je pomemben za imunski sistem in zaščito celic pred oksidativnimi poškodbami, vsebujejo pa še folno kislino, vitamine A, E in K ter minerale, kot so kalcij, železo, kalij in jod.
Zmanjšanje tveganja za nekatere bolezni
Češnje so bogate tudi s polifenoli in antocianini, rastlinskimi spojinami, ki delujejo protivnetno in pomagajo v boju proti oksidativnemu stresu.
Študije kažejo, da lahko pomagajo zmanjševati poškodbe kože, ki jih povzročajo prosti radikali, in blažiti vnetne procese. Povezujejo jih tudi z možnostjo zmanjšanja tveganja za razvoj bolezni, kot sta povišan krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.
Ugodno vplivajo na prebavni sistem
Ena od pomembnih prednosti češenj je vsebnost vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavni sistem. Redno uživanje češenj lahko podpira delovanje črevesja in pomaga preprečevati zaprtje.
Prehrana, bogata z vlakninami, lahko prispeva tudi k lažjemu uravnavanju telesne teže in zmanjšanju tveganja za bolezni srca in ožilja.
Podpora ščitnici in srcu
Pomembna sestavina češenj je jod, ki je nujen za pravilno delovanje ščitnice. Zadosten vnos joda v prehrani prispeva k tvorbi ščitničnih hormonov, ki vplivajo na razvoj, presnovo in delovanje telesa.
Češnje so primerne tudi kot dodatek k prehrani starejših oseb, saj vsebujejo kalij, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka in podpira zdravje srca. Poleg tega vsebujejo bioaktivne snovi, ki jih nekatere raziskave povezujejo z boljšim spanjem in podporo možganom.
V zmernih količinah primerne tudi za diabetike
Kljub vsebnosti naravnih sladkorjev imajo češnje razmeroma nizek glikemični indeks, kar pomeni, da jih lahko v zmernih količinah uživajo tudi ljudje s sladkorno boleznijo, saj naj ne bi povzročale nenadnih večjih skokov glukoze v krvi, piše spletni portal Informer.
