Covid-19 bo kljub cepivom še naprej vplival na naša življenja, menijo strokovnjaki

5. 3. 2021, 07:15 | Zdravje | Vir: STA

                            Covid-19 bo kljub cepivom še naprej vplival na naša življenja, menijo strokovnjaki (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Covid-19 z mutacijami virusa bo še vplival na naša življenja. Še naprej bomo morali skrbeti za preprečevanje prenosa virusa, je pa to do neke mere odvisno tudi od tega, kako se bodo izkazala cepiva, kakšna bo dejanska zaščita in koliko ljudi bo cepljenih, je na spletnem pogovoru o premagovanju pandemije dejala infektologinja Bojana Beović.

Po besedah Beovićeve, nove predsednica zdravniške zbornice, do nedavnega pa vodje svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, se bo lahko kljub temu, da cepivo ni stoodstotno, življenje bolj sprostilo, če se bo proti covidu-19 cepilo veliko ljudi.

V najslabšem scenariju, če ne bi dovolj hitro dobili dovolj cepiva in bi se hitro razširile različice virusa, ki jih cepivo ne pokrije, pa obstaja tudi možnost, da se ponovijo scenariji, ki smo jih že imeli, je dejala na spletnem pogovoru, ki je potekal v organizaciji Pobude za družbeno premirje in sodelovanje. Vendar pa je dodala, da imamo zdaj nekaj vedenja, kateri ukrepi so učinkoviti in ne obremenjujejo toliko družbe, pa tudi nekatera zdravila, ki jih prej nismo imeli.

Sama ne bi želela, da bi v Slovenijo prišlo cepivo, ki ne bi šlo skozi vse postopke, ki potekajo na Evropski agenciji za zdravila. Kar zadeva rusko cepivo, bi po njeni oceni Evropa lahko mobilizirala več strokovnjakov, da bi pospešili postopek, ki naj bi bil sicer trajal do junija.

Da smo se v Sloveniji odločil za cepiva, ki upoštevajo evropsko regulativo, ki je zelo stroga, in na ta način poskrbeli tudi za varnost, je poudarila tudi sekretarka v kabinetu ministra za zdravje Tina Bregant.

Obe pa sta opozorili tudi na posledice za zdravstvo. Po besedah Beovićeve imamo že polne ambulante ljudi, ki prihajajo nazaj z različnimi težavami, nekateri tudi zaradi postravmatske stresne motnje. Še naprej bodo do neke mere kapacitete zasedali oboleli s covidom. Kot je povedala Bregantova, s pomočjo strokovnjakov določenih specialnosti postavljajo tudi program vstopanja covidnih bolnikov v rehabilitacijo, saj se zavedajo, da covid ni le akutna bolezen, pač pa tudi kronična.

Po besedah Bregantove na tako epidemijo ni bil pripravljen noben zdravstveni sistem. Slovenski, ki je podhranjen, z dotrajano infrastrukturo in premalo kadra, je po njenih besedah dejansko obstal zaradi požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Slovenija je bila ena redkih držav, kjer je primarna ravne delovala kot vstopno mesto za covidne paciente, tisti, ki so bili sprejeti v bolnišnice, pa so dobili resnično dobro oskrbo.

Specializant infektologije Federico V. Potočnik, zaposlen v celjski bolnišnici, je dejal, da so bili velikokrat soočeni s težkimi situacijami, ko so lahko pacientom zgolj lajšali trpljenje. Ta teža se kopiči tudi pri zdravstvenih delavcih in ta del, posledice na duševnem zdravju, tako pri splošni populaciji, kot pri zdravstvenih delavcih, ki so bili ob tem še nadpovprečno obremenjeni, nas še čaka, je opozoril. Kljub težkim razmeram pa so v času epidemij v zdravstvu stopili skupaj, dali razlike na stran in je bil vsak pripravljeni pomagati, je dejal Potočnik.

Ni pa, kot je poudarila Bregantova, nobenega dvoma, da sistem potrebuje reformo. Po Potočnikovih besedah je prav neurejenost sistema tista, ki jo za večino kolegov, s katerimi se je pogovarjal, glavni razlog, da se odločijo za odhod v tujino. Potrebo po spremembah sistema je izpostavil tudi nevrokirurg Andrej Vranič, ki je zaposlen v Evropski bolnišnici Pariz. Med drugim je menil, da bi moral biti bolnik tisti, ki bi imel možnost izbire, ali se bo zdravil v državni instituciji ali pri zasebniku, zavarovalnica pa bi morala povrniti stroške zdravljenja ne glede na to, kje se zdravi.

Na pogovoru so spregovorili tudi o ukrepih, ki so bili sprejeti z namenom preprečevanja širjenja okužb. Koliko je posamezen ukrep učinkovit, je po besedah Beovićeve težko reči, saj tega ni možno meriti na nek "laboratorijski način". So pa po njenih besedah raziskave nedvoumno pokazale, da so učinkovit ukrep maske in da je tudi omejitev gibanja nekaj, kar prispeva k omejitvi širitve virusa.

V Franciji je bilo po besedah Vraniča v prvem valu spomladi in nato v drugem oktobra lani gibanje izven stanovanja možno le ob nekaterih izjemah. Od srede decembra pa velja policijska ura. Ko je bila pred nekaj tedni dinamika okužb v porastu, so se odločili, da države ne bodo ponovno zaprli, ampak so premaknili policijsko uro na 18. uro in od takrat se je epidemija stabilizirala, je pojasnil Vranič. Kot pravi, je bilo sicer nasprotovanja ukrepom malo.