Covid-19 lahko povzroči trajne poškodbe možganov (zdaj pa tudi že vemo, zakaj)

Nova raziskava

28. 10. 2021, 14:30 | Zdravje

                            Covid-19 lahko povzroči trajne poškodbe možganov (zdaj pa tudi že vemo, zakaj) (foto: profimedia) profimedia

Tekom pandemije je počasi postajalo jasno, s kako agresivnim virusom imamo v resnici opravka. Seznam kratkoročnih in dolgoročnih simptomov bolezni, ki so jo mnogi podcenjevali, namreč še ni videti konca.

In čeprav so nevrološko simptomatiko relativno hitro zaznali, saj je o njej pričel tožiti vsak tretji pacient po prebolelem covidu-19, pa do nedavnega ni bilo povsem jasno, kakšen mehanizem te simptome poganja in kako velika je škoda, ki jo v možganih povzroči koronavirus.

Objava izsledkov nove raziskave v publikaciji Nature Neuroscience kaže, da infekcija možganskih endotelialnih celic vodi v celično smrt, destrukcijo krvnih žilic in okvare krvno-možganske pregrade (ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka).

Medtem ko se zdi očitno, da so tovrstne poškodbe lahko katastrofalne, pa raziskava postreže tudi s potencialno metodo zdravljenja, ki bi v prihodnje morda lahko postala preventivna terapija.

Covid-19 si generalno gledano praviloma predstavljamo kot respiratorno bolezen s široko plejado simptomov, od katerih so nekateri povezani z respiratornim kolapsom ali vnetjem, ki je posledica pljučnice. Pa vendar ne gre spregledati številnih nevroloških simptomov, ki jih razkrivajo anozmija (izguba voha in okusa), epileptični napadi, kapi, izguba zavesti, zmedenost, pri nekaterih pacientih pa tudi encefalopatija (torej stanje, ki jasno kaže, da možgani ne funkcionirajo normalno).

Nevrologi so si zato neprestano prizadevali razumeti, kaj se pri pacientih s covidom-19 dogaja v možganih in kako bi bilo mogoče vse to preprečiti, zdraviti ali celo ozdraviti.

Dotična raziskava se je teh vprašanj lotila s proučevanjem dveh živalskih modelov, v obeh so uporabili miši. Zanimalo jih je, ali infekcija možganskih endotelialnih celic vodi v motnje krvnega obtoka, kar so naposled lahko tudi potrdili. Pri miškah je proces sprožil hipoksijo in poškodbe krvno-možganske pregrade, kar je bilo povsem skladno s simptomi, ki jih je moč opaziti pri obolelih ljudeh. Ker jim je tekom raziskave na miškah uspelo priti na sled mehanizmu obolenja, so že uspeli najti inhibitorje, s pomočjo katerih bi lahko ustavili napredovanje bolezni ali celo prišli do zdravila.