N.Z. | 14. 10. 2020, 10:00

»Čredna imunost je iluzija,« o koronavirusnih taktikah dr. William Haseltine

profimedia

Medtem ko splet ponovno preplavljajo navdušujoči prispevki o švedskem modelu obvladovanja koronavirusne epidemije, pa čeravno so tam (pri dobrih 7 odstotkih, ki so okužbo preboleli) daleč od čredne imunosti (katere minimalna zahteva sega do 70 odstotkov), se je za CNN s svojim ločenim mnenjem javil dr. William Haseltine, predsednik globalnega ’think tanka’ Access Health International in avtor številnih knjig.

»Zahvaljujoč tehnikam sledenja genomu virusa danes vemo, da se ljudje s SARS-CoV-2 lahko ponovno okužijo. Pravzaprav bi to morali videti kot zadnji žebelj v krsto vsem našim upom za doseganje čredne imunosti. Koronavirusi tudi sicer niso znani po tem, da bi jih čredna imunost lahko ustavila. Vsake toliko se kakšnega od njih nalezemo in številni med nami so se jih nalezli že večkrat tekom svojega življenja. Tega z gotovostjo nismo vedeli za virus, ki povzroča covid-19, dokler nismo bili soočeni z znanstvenimi študijami primerov dveh pacientov, ki sta ponovno zbolela za covidom-19. Eden je bil iz Hong Konga, drugi pa iz ZDA (tega primera še niso potrdile kontrolne študije). Primera ponovne okužbe sta nam na vprašanje torej odgovorila, še vedno pa ne vemo, kako pogosto prihaja do ponovnih okužb.«

Dr. William Haseltine nato v nadaljevanju spomni na dolgoletno študijo, ki so jo opravili nizozemski in kenijski raziskovalci na primeru koronavirusa NL63 (HcoV-NL63). Tudi ta je član koronavirusne družine, le da okužba z njim ni smrtonosna. Okužbo z njim namreč prebolimo kot navaden prehlad, z njim pa se ljudje po celem svetu okužijo najmanj enkrat v življenju.

Izsledke omenjene študije je dr. Haseltine strnil v tri pomembne poduke, ki bi nam lahko prišli prav a boljše razumevanje aktualne pandemije.

Študija je potekala po domovih in bolnišnicah v območju Kilifi v Keniji, raziskovalci pa so šest let sledili koronavirusnim mutacijam.

In ugotovili:

Prvič: nekateri pacienti se okužijo večkrat. Nek posameznik se je z njim okužil celo štirikrat.

»To nam pove, kako kratkotrajna je imunost na HcoV-NL63. Nekateri izmed opazovanih primerov so se namreč ponovno okužili v roku zgolj treh mesecev.«

Drugič: pri kar nekaj pacientih so ob ponovni okužbi ugotovili celo višjo kužnost kot pri prvi infekciji, čeravno so pri večini ljudi opazili, da je bila namnoženost virusov v telesu nižja ob naslednjih okužbah (čemur je sledila blažja simptomatika).

»Za nekatere paciente v študiji NL63 je skratka veljalo nasprotno. In nekaj podobnega se je zgodilo tudi 25-letniku iz Nevade, ki je ponovno zbolel za covidom-19.«

Še več: raziskovalci NL63 so zagovarjali teorijo, da je bila prav visoka stopnja protiteles v nekaterih kenijskih pacientih znamenje večjega tveganja za ponovno infekcijo, kar nasprotuje splošno sprejeto prepričanje, da močan odziv imunskega sistema kakorkoli preprečuje ponovno okužbo.

Tretjič: Ne le, da v resnici nismo zares popolnoma varni pred ponovno okužbo, virusi tako ali drugače ostajajo z nami.

»Drži, da endemični humani koronavirusi niso tako nalezljivi kot SARS-CoV-2, pa jim je desetletja uspevalo okužiti ljudi po celem svetu in nekako se jim je vedno znova uspelo med nas tudi vrniti. Četudi bi SARS-CoV-2 postal endemičen tako kot NL63, se ga zlepa ne bomo znebili, v kolikor ne bo na voljo cepiva za širšo uporabo, ki bi nam ponudilo tiste vrste zaščito, ki je naravni odziv imunskega sistema ne zmore.«

Dr. Haseltine svoje razmišljanje o koronavirusu, ki je ustavil svet (in po njegovem to zagotovo ni zadnji virus, ki mu je kaj takšnega uspelo), nazadnje sklene z besedami:

»... v našem interesu je, da se zavedamo tveganja ponovnih okužb in prenehamo gojiti prazne upe o čredni imunosti.«

Medtem pa na Twitterju

Debate na Twitterju mnenj znanstvenikov in stroke seveda ne zaustavijo ...

Ena zadnjih na temo primerjave taktik Velike Britanije, ki se je s koronavirusom borila tudi s pozno karanteno, in Švedske, ki je brez popolne karantene ljudi 'le' pozivala k odgovornemu vedenju, je potekala takole.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere