Ni potrebno veliko treninga, učinki pa lahko ostanejo še desetletja.
Kratka, a ciljno usmerjena možganska vadba bi lahko pomembno zmanjšala tveganje za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence tudi za več desetletij, kaže nova obsežna raziskava, ki jo povzema spletni portal NPR.
Znanstveniki pridobili pomemben dokaz
Študija, v kateri je sodelovalo 2.802 starejših odraslih, je ugotovila, da imajo posamzniki, ki so opravili osem do deset približno enournih treningov hitrosti kognitivne obdelave ter vsaj eno dodatno obnovitveno seanso, približno 25 odstotkov manjšo verjetnost za diagnozo demence v naslednjih 20 letih.
Raziskava je bila objavljena v strokovni reviji Alzheimer's & Dementia: Translational Research & Clinical Interventions in predstavlja enega najmočnejših dokazov doslej, da lahko možganski trening prispeva k dolgoročnemu zdravju možganov.
"Zdaj imamo zlati standard raziskav, ki kaže, da lahko nekaj naredimo za zmanjšanje tveganja za demenco," je poudarila nevrologinja Marilyn Albert z Univerze Johns Hopkins.
Nezavedno pridobivanje avtomatskih spretnosti
Udeleženci so bili del raziskave ACTIVE, ki se je začela leta 1998 in jo je financiral ameriški Nacionalni inštitut za zdravje. Program je med seboj primerjal različne oblike kognitivnih vaj, med drugim trening spomina, sklepanja in hitrosti.
Rezultati so pokazali, da je zaščitni učinek pred demenco imel predvsem trening hitrosti obdelave informacij, medtem ko druge vrste vaj niso prinesle enako izrazitega zmanjšanja tveganja.
Po mnenju raziskovalcev je razlog v tem, da takšna vadba spodbuja tako imenovano implicitno učenje oziroma nezavedno pridobivanje avtomatskih spretnosti, podobno kot pri učenju vožnje kolesa. Ko možgani enkrat osvojijo tak način procesiranja, učinki lahko ostanejo prisotni še dolga leta.
Kako potekajo treningi?
Pri vajah za hitrost obdelave informacij uporabniki na zaslonu za kratek trenutek vidijo slike, na primer avtomobil ali tovornjak, hkrati pa so ob robu pojavi še drug vizualni znak. Podrobnosti morajo prepoznati čim hitreje in se nanje pravilno odzvati.
Čas prikaza slik se med izvajanjem treninga postopoma krajša, pojavljajo pa se tudi dodatne motnje, zaradi česar možgani razvijejo sposobnost hitrejše obdelave informacij in boljšo osredotočenost.
Znanstvenike je presenetilo tudi to, da je že razmeroma majhna količina treninga imela merljiv učinek še desetletja kasneje. Ob tem se odpira vprašanje, ali bi več vaj pomenilo še večjo zaščito pred demenco.
V teku je že nova raziskava
Na to skuša odgovoriti nova raziskava, imenovana PACT (Preventing Alzheimer’s with Cognitive Training), v katero je vključenih okoli 7500 ljudi, starejših od 65 let. V sklopu te raziskave bodo udeleženci v večletnem obdobju opravili kar 45 treningov. Prvi rezultati nove študije naj bi bili znani okoli leta 2028, piše omenjeni medij.
