Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi se sooča z depresijo ali tesnobo, kaže najnovejša študija Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.–
Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi trpi zaradi depresije ali tesnobe, kar je petkrat večji delež kot med splošnim prebivalstvom, kaže študija regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo, objavljena ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. V Sloveniji o depresiji in tesnobi poroča 37 odstotkov zdravstvenih delavcev.
Študija o duševnem zdravju medicinskih sester in zdravnikov, v kateri so sodelovali zdravstveni delavci iz vseh 27 članic EU ter Islandije in Norveške, kaže, da največ – kar polovica – zdravstvenih delavcev za depresijo trpi v Latviji in na Poljskem.
Sledijo jima Portugalska s 44 odstotki, Madžarska z 39 odstotki ter Slovenija s 37 odstotki. Najmanj – 15 odstotkov – jih je o depresiji poročalo na Danskem in Islandiji.
O tesnobi je medtem poročalo kar 61 odstotkov zdravstvenih delavcev v Latviji, najmanj (6 odstotkov) pa na Nizozemskem. Slovenija je s 17 odstotki med šestimi državami z nižjim odstotkom.
Direktor urada WHO za Evropo Hans Kluge je izpostavil, da je ob tem "več kot eden od desetih zdravstvenih delavcev razmišljal o samomoru ali samopoškodovanju", kar je "nesprejemljivo breme za tiste, ki skrbijo za nas".
Opozoril je, da kriza duševnega zdravja med zdravstvenimi delavci ogroža celovitost zdravstvenih sistemov in predlagal konkretne ukrepe, ki jih je treba uvesti takoj.
Uvesti je treba ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja na delovnih mestih v zdravstvu
Izboljšati predvidljivost in fleksibilnost izmen ter uvesti reformo nadur z namenom končanja kulture dela do izčrpanosti, pa tudi zmanjšati prekomerne delovne obremenitve z vlaganjem v pametnejše zaposlovanje in poenostavljene delovne tokove. Zagotoviti bi tudi morali, da ima vsak zdravstveni delavec dostop do zaupne podpore za duševno zdravje, je dejal.
Študija tudi kaže, da je v zadnjem letu eden od treh zdravstvenih delavcev poročal o nasilnih grožnjah in ustrahovanju na delovnem mestu, deset odstotkov pa jih je doživelo fizično nasilje in /ali spolno nadlegovanje. Eden od štirih zdravnikov je ob tem delal več kot 50 ur na teden.
Kluge je še dejal, da morajo biti vodilni v zdravstvu odgovorni za ustvarjanje dobrega delovnega okolja. Študija je namreč pokazala, da je delovno okolje, ki ni varno in ne nudi podpore, povezano s stresom, tesnobo in depresijo med zdravstvenimi delavci, kar vpliva tudi na paciente in družbo. Do 40 odstotkov zdravnikov in medicinskih sester, ki trpijo za depresijo, je bilo v minulem letu na bolniški, med 11 in 13 odstotkov pa jih je razmišljalo o odpovedi.
"Glede na to, da bo Evropa do leta 2030 soočena s pomanjkanjem skoraj milijona zdravstvenih delavcev, si ne moremo privoščiti, da bi jih izgubili zaradi izčrpanosti, obupa ali nasilja," je še posvaril Kluge.
To je doslej največja tovrstna študija urada WHO za Evropo, saj so v njej analizirali 90.000 odgovorov na anketo, ki so jih od oktobra lani do aprila letos prejeli preko šestih evropskih združenj zdravnikov in medicinskih sester ter njihovih nacionalnih združenj.
