Izr. prof. dr. Lucija Mulej | 17. 5. 2021, 17:30

Dr. Iztok Seljak: "Zadali smo si cilj, da bo Slovenija do leta 2026 prva država na svetu brez plastenk"

Osebni arhiv

Pogovarjali smo se z zelo impresivnim človekom.

Dr. Iztok Seljak je javnosti najbolj znan kot direktor Hidrie Holdinga, ene vodilnih družb za razvoj inovativnih rešitev za izbrane avtomobilske in industrijske aplikacije. Dr. Seljak pa je tudi guverner distrikta 1912, Slovenija in Severna Makedonija in je po letu in pol »garaškega dela z nasmehom« s skupino, v distriktu zadolženo za zaščito okolja, ki jo vodi Janez Podobnik, pognal zelo zanimiv projekt adijoplastenka.si, kjer so si zastavili ambiciozen cilj.

Do leta 2026 naj bi namreč Slovenija kot prva država na svetu v modernem času v celoti opustila uporabo plastenk in jih nadomestila s steklenkami, kot steklenicam rečejo v Rotaryju, ki je spiritus agens tega projekta, prave socialne inovacije.

Angažira tako slehernika kot družbo v celoti, saj nudi nov smisel v prepletu navzkrižnih vrednot, kjer redko kdo zares sploh še ve, kam pravzaprav gremo. Zakaj ne bi prav Slovenija svetu pokazala, da pozna pravo smer? Dr. Seljak ima vizijo. In v pričujočem intervjuju nam pokaže pot.

Dr. Seljak, v četrtek 13. maja ste online (internetno) predstavili zelo zanimiv Rotarijski projekt, imenovan adijoplastenka.si? Kako se ob tem počutite?

Res je. Projekt/gibanje adijoplastenka/živjosteklenka smo 13. maja najprej interno, znotraj našega Rotary distrikta, lansirali na spletu z odličnimi pozitivnimi odmevi in odzivi. Sami začetki projekta, številni globoki razmisleki in 'brain-stormingi' s kolegi rotarijci in še posebej mladimi rotaraktovci o njem, za mene pomenijo neko drugačno zaznavanje tudi samega sebe v prostoru in času. In prav tako moje lastne poti, ki je plod osebnih dognanj in za katero trdno stojim, saj jo poznam in sem zanjo odgovoren. Projekt nagovarja fundamentalna vprašanja o tem, kaj je pravično, pošteno in dobro za vse. Pa tudi, kaj je etično. In kdo o teh vprašanjih zares lahko sodi? Prihodnosti še ni, še ni napisana. Zato imamo vedno priložnost in možnost, da si sami določimo pot in smer. Največkrat še vedno odgovore na vsa ta in podobna vprašanja iščemo izven sebe, nekje zunaj, pri drugih. Vsi ti odgovori pa se vedno skrivajo najprej globoko v nas samih, samo poiskati jih moramo tam.

Projekt (sedaj že gibanje) bomo v soboto, 19. junija, lansirali v širšo slovensko javnost s številnimi ambasadorji, znanimi osebnostmi, ki z nami delijo te vrednote.

Plemenitost, srčnost in skrb za dobrodelnost so brez dvoma vrline rotarijstva. Kako jih vpenjate v samo idejo projekta, ki ima za cilj jasno tematizacijo in konkretizacijo akcij za odstranitev mikroplastike iz okolja?

Rotary zna prevetriti marsikatere čase. Skupnost šteje že 120 let, a potrebuje nov val idej in čisti zagon prenove. In same skupnosti, ki so organizirane okrog dobrodelnosti, se lahko v času ohranijo le tako, da so v svojem iskanju iskrene, kljub določenim zmotam in stran potem, ki jih etape razvoja običajno tudi lahko prinesejo. Rotary je danes potrebno (z)revolucionirati in prilagoditi sodobnemu času.

Stanje zavesti civilizacije je na očitnem prehodu iz starega v novo. Jasno je, da moramo kot človeštvo nujno odločneje nasloviti spremembe in odločne ter dokončne korake k brezogljični družbi, sicer je naš obstoj resno ogrožen. Prav tako pa moramo mladim pokazati, da se znamo učiti iz napak in da smo zanje sposobni odgovarjati. In se izboljševati. Dati jim moramo čim več izhodišč za spremembe, ki bodo gradile obče dobro. Takšne spodbudne iniciative so valilnice drugačne miselnosti in vir navdiha  za mlade, ambiciozne kadre.

Sam sem se v mojih številnih časih takih in drugačnih stisk in preizkušenj velikokrat spraševal, kako narediti skupnost takšno, da bo služila kot avantgarda v resnično dobro vseh. Saj če poznamo pot, to ni nemogoče. In Rotary je, kot sedaj že tradicionalna skupnost ljudi sveta, ki v sebi začutijo klic srčnosti in ga skušajo predati čim širšemu krogu ljudi, lahko ena takšnih avntgard. A se mora za to tudi spremeniti. nadgraditi, okrepiti.  Bazne vrednote podpore vsem potrebnim pomoči, spoštovanja različnosti, odgovornosti, poštenosti in etičnega in moralnega delovanja se morajo nadalje razviti in izraziti v skladu s potrebam časa. Spraševal sem se, kako ustvariti takšno gibanje, ki bo sposobno  lansirati večje projekte in spremembe.

Torej so se vrednote Rotary spremenile? Prevečkrat se je dobrodelnost izrabljala za drugačne namene, in delati dobro le zaradi sebe, brez da bi delali dobro, ker dobrota ne potrebuje lišpa, vseeno ni tako zelo preprosto?

Dobrodelnost je čudovita in nujna, a ne zadostna, v mnogokaterem smislu je reaktivna. Poskušamo maksimalno popravljati posledice napak, nesreč, stranpoti, ki so jih povzročili drugi in pri tem vseeno lahko popravimo samo del nastalih posledic.

Nujno potreben je zato premik v proaktivno pozicijo naslavljanja velikih izzivov človeštva z vsemi zainteresiranimi deležniki za določena vprašanja in z ustreznimi odgovori in rešitvami pritisk na odločevalce, da bodo potrebne odločitve v osnovi boljše. Samo na ta način bomo učinek našega delovanja ne podeseterili, ampak postoterili. In vsi smo soočeni z izzivi, ki jih še nismo reševali.

Zato smo si v distriktu 1912 zadali specifične nove vrednote, ki podpirajo zaščito okolja, zdravja ljudi in dvigujejo etične ter moralne standarde, kar bomo skušali dosegati tudi s pomočjo kulturne in umetnosti. In ta tri nova področja, ki so trdna in močna zaveza rotarijcev, so naša pot, od katere ne odstopamo. Naši mladi interaktovci in rotaraktovci potrebujejo zgled in brainstorming na teme rešitev in sprememb je z njimi izreden. Očitno smo ujeli pravi čas.

Problem mikroplastike je denimo zelo velik, a o njem za razliko od klimatskih sprememb oz. segrevanja ozračja ne govorimo prav dosti. Razgradnja plastike traja več kot sto let in pelje v nerešljivo stanje in situacijo, ko se v lastnih smeteh lahko dobesedno utopimo. Na dnevni bazi se v svetu dodajajo novi in novi milijoni ton plastike, kjer se le manjši del reciklirajo in grožnje našemu esencialnemu viru življenja, vodi, pretijo vsepovsod. Morda ne govorimo več o klasični dobrodelnosti, pač pa o »organizirani dobroti«, ki lahko osmisli vsakogar, saj v projektu lahko sodeluje slehernik, ki pomaga k spremembi sveta. 

osebni arhiv

Torej je mikroplastika tisti navdih, ki nas pravzaprav omejuje, a obenem lahko poveže in osvobodi klasičnih težav medosebnih odnosov in izgubljanja smisla, kar je korona le še zaostrila?

Zanimiv pogled. Res smo se prav zaradi grozeče mikroplastike odločili, da animiramo velike mase ljudi. Rodil se je koncept adijoplastenka.si, kjer gre za prehod iz reaktivne v proaktivno pozicijo. Reagiramo vsi, pritožimo se hitro, a ideje in spoje na vrzelih, konkretne rešitve, še nismo vajeni iskati. In trenutno stanje okolja nas poziva prav k temu.

Snovi, ki jih pijemo iz plastike, so strupene. In naša steklenica, ki jo poimenujemo steklenka, je oživljena stara slovenska beseda, ki je nekoč služila poimenovanju steklenice. S projektom neposredno nagovarjamo okolje, podpiramo lokalno ekonomijo in s skupnim nastopom številnih deležnikov aktiviramo družbo pri izvoru. Verjamemo, da so ljudje dobri, če jim pomagamo pri tem. In Rotary tu nastopa kot koordinator s ciljem, ki je jasen in preprost. Želimo biti prvi in edini na svetu, ki bomo v celoti opustili uporabo plastenk za vodo in pijačo in jih nadomestili s steklenkami.

Torej, Slovenija je precejšnja porabnica plastike z visokim »plastičnim odtisom«, če povzamemo analogijo z brezogljičnostjo.

Tudi sam sem bil frapiran z dejstvom, da smo Slovenci v sami špici po porabi plastenk na prebivalca in s tem eni glavnih onesnaževalcev okolja s plastiko. Tudi zato Slovenija nosi v zvezi s tem še posebno odgovornost in mora delovati z zgledom – postati prva država brez uporabe plastenk za vodo in pijačo. Sam se od začetka leta 2020, ko smo o projektu začeli razmišljati, nisem več dotaknil plastenke za vodo. In se je ne bom.

Torej projekt je pravzaprav socialna inovacija ali netehnološka inovacija, ki jih sodobni čas nujno potrebuje? Vizija in cilji so preprosti, a z izredno globokimi transformacijskimi učinki za družbo kot celoto, se strinjate?

Vizija in cilj projekta je trajno zmanjšanje in opustitev uporabe plastenk za vodo (in druge pijače) ter njihova zamenjava z alternativnimi rešitvami. Zastavili smo si ambiciozen cilj, da z našim gibanjem adijoplastenka.si do leta 2026 Slovenija postane prva država, ki za pitje vode (in drugih pijač) ne bo več uporabljala plastenk. Ne skrivamo ambicij, da projekt razširimo izven naših meja. Torej je Rotary distrikt 1912 s številnimi partnerji zasnoval inovativen poslovni model, socialno inovacijo, ki združuje zaščito okolja, skrb za zdravje ljudi, podporo lokalnim slovenskim podjetjem ter dobrodelnost. V partnerskem sodelovanju s Steklarno Hrastnik smo razvili in že proizvajamo izvirno Rotary steklenko »adijoplastenka.si«, ki predstavlja okolju prijazno alternativo. Projekt smo štartali z on-line spletno prodajo na adijoplastenka.si s ceno 9.99 EUR/steklenko, ki je cenovno vsled cilja njene hitre masovne razširitve pozicionirana pod primerljive proizvode. Poleg tega bo Rotary za vsako kupljeno steklenko eno tudi podaril. Steklenke bodo Rotary in Rotaract klubi podarili vrtcem, šolam, študentom, domovom starejših občanov… saj želimo spodbujati pogostejše pitje čiste vode, skrbeti za čisto okolje in ohraniti Slovenijo lepo tudi za prihodnje rodove. Poleg tega bomo del sredstev (1 EUR pri vsaki steklenki) od prodaje namenili tudi v druge dobrodelne namene. Prvih par mesecev bomo 1 EUR od vsake prodane steklenke podarili slovenskemu združenju bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) za šolanje za upravljanje s tehnologijo zdravljenja CAR-T.

Podobne vrednote gradite tudi v podjetju Hidria, če se ne motim?

Res poskušamo ustvarjati navdihujoče okolje, kjer razvijamo kompetence sodelavcev in živimo HLS (Hidria Leadership System). Smo zanesljiv razvojni partner. Odgovorno ustvarjamo novo vrednost in gradimo dolgoročna partnerstva. Obenem se zavedamo, da je  korporativna kultura, ki temelji na odgovornosti, spoštovanju, inovativnosti in odličnosti tista razvojna pot, ki ob spoštovanju tradicije in skrbi za celoto ustvarja primerno sinergijo z okoljem. Zato poslujemo z mislijo na prihodnje rodove. In ko se naučimo odgovornosti tako do sebe in do vsega, kar (so)ustvarjamo kot skupnost, dozorimo. Prav tako pa smo usmerjeni v prihodnost, kjer damo velik poudarek na izvirnost in ustvarjalnost.

Nekako se občuti, da s projektom adijoplastenka.si nagovarjate globlje tokove zavesti, ki si želi prispevati k lepoti sveta?

Se strinjam, saj ne gre več le za projekt, pač pa za gibanje, za »state of mind«, ki postane »statement«. Torej, kot bi rekel Martin Luther, »tukaj stojim, ne morem drugače«, jaz pa bi še dodal, da niti ne želim drugače. Ker časa ni. Verjamem, da bo gibanje svetovna uspešnica, saj bomo najprej spremenili lastno miselnost in nato miselnost vseh okrog nas. Ni pa smisel samo v cilju, velikokrat je tudi že v sami poti do njega.  

Sociologi opažamo, da se paradigmatski lomi dogajajo povsod, tako v znanosti kot v gospodarstvu. Korona nas je prisilila, da se umaknemo vase in ponovno prevrednotimo lastne odtise v svet. A kljub vsemu, preživeti moramo. Kako združiti vsa nasprotja; kako osmisliti ljudi, kako se uigrati v njihove glave in srca? Ter kako združiti posel in srčnost?

Projekt zagovarja osnovne vrednote rotarijstva in vsak pravi rotarijec analizo in implementacijo sprememb najprej preveri pri sebi. In ja, pri vpeljavi projekta v širšo skupnost velja isto načelo: najprej steklenko predstavi doma, prične pri sebi, domačih, v lokalnih restavracijah, ki imajo certifikat rotary in v svojih delovnih okoljih. Cel poslovni model smo nadgradili s tem, da vsak, ki kupi steklenko, podari eno steklenko preko rotarijca učencu ali dijaku, starejšemu občanu, istočasno pa je en evro podarjen za dobrodelni namen. Vse to v teh 10 EUR. In pri tehnologiji CAR-T sodelujemo s profesorjem dr. Samom Zverom, ki se požrtvovalno loteva prenosa znanj omenjene tehnologije za zdravljenje levkemije. In ker smo ustvarili poslovni model, ki deluje kot snežna kepa, ki za seboj potegne vse spremembe in »slehernika motivira, vanj verjamemo z vso zavestjo in vnemo »organizirane srčnosti«, kot sva poimenovala našo zavezo.

Morda se nekomu navzven zdi, da je plastenka hipno poceni rešitev, a če radikalno spremenimo pogled na eksterne vplive naših kratkoročno »poceni« rešitev, hitro izračunamo, da so nevidne in nepričakovane stranske posledice tiste, ki nas bodo uničile, če ne ukrepamo TAKOJ in ZDAJ.

Kakšna prihodnost nas čaka, če ne naredimo teh in podobnih kvantni preskokov?

Zelo črna prihodnost. In morda se ravno zaradi korone te črnine vse bolj zavedamo. Morda smo se stresli v sebi in resno prevzeli odgovornosti in se soočili s posledicami našega očitnega prekomernega poseganja v naravo. Soočamo se s klimatskimi spremembami in EU preko podnebne diplomacije avtomatsko potegne za seboj elektrifikacijo, brezogljličnost -… a morala bo tudi nove odtise, kot so naš »plastični odtis«. Moramo prispevati k temu, da se podobna legislativa in pristop implementira za mikroplastiko, ki ogroža naš planet in vode.  A s strani našega projekta imamo še širše ambicije. Cilj je, da v roku treh let pri dosedanjih porabnikih plastenk in ostalih odjemalcih sprožimo takšen naboj, da bodo trgovci ugotovili, da plastenke kupci ne kupujejo več. In se temu prilagodili. In to je radikalni zasuk v ljudeh, ko začutijo, da so del nečesa večjega. Verjamemo, da bomo kot državljan dozoreli in postali prva država na svetu, ki bo 1.1. 2026 prepovedala uporabo plastenk za pijačo. Ob tem bo država dala 3 letni transformacijski čas vsem, da se na to pripravimo. In ja, opevanih lepot Slovenije, zelenega in butičnega turizma brez omenjenih sprememb ne bo, saj bomo uničili naravne habitate in ekologije. Verjamem, da s tem projektom zmoremo in lahko dvignemo ugled Slovenije v svetu in se kot prvi narod postavimo na zemljevid socialne inovacije, ki je povezala vse in vsakogar. In veste, ko ljudje izgubimo smisel, izgubimo življenjski naboj. In v Rotary si želimo dvigniti moralo in vitalnost. Seveda bomo posledično vplivali na ekonomske vsebine, saj brez ustreznega dostojnega življenja ne moremo razvijati potencialov.  

Kljub vsemu že obstaja krožno gospodarstvo, plastika se reciklira … Je nevarnost res tako velika?

Seveda smo se že soočili s kontra argumenti komunalnih podjetij oz. predvsem predelovalcev odpadkov, ki iz tega delajo posel, a vsa plastika se ne reciklira, saj je poraba enormna.

Na svetovni ravni se žal reciklira samo 13 % plastičnega odpada. Daleč smo še od uresničitve ideje učinkovitega krožnega gospodarstva, vsaj na področju plastike.

In problem moramo reševati proaktivno, z akcijo in konkretizacijo. Sam sem šel letos po 50 klubih in rotarijcem predstavil kratkoročne in dolgoročne cilje projekta. In z nekaj izjemami so vsi izkazali izjemno navdušenje. Ker vsakdo lahko za 10 evrov naredi nekaj velikega. Dobrega. In to je v nas. Dobrota je človeku naravna, a moramo ji dati prostor in vrata, da se izrazi.

Letos pa ste prav tako ustanovili prvi mednarodni Rotay klub pri nas, poimenovan Rotary Club Ljubljana International. Je to povezano tudi s to širšo sliko želje postaviti se na zemljevid sveta s slovensko »organizirano dobroto«?

Res je. Predsednik kluba je Miha Murn, umetnik, slikar in mednarodno zelo aktiven človek, ki jih še ne šteje trideset. Dokazujemo, da svet stoji na mladih in njegova energija ter nalezljiv optimizem ustanovitelja je pripeljala do rojstva nove mednarodne skupine, ki se registrira prav tako v maju. In v okviru projekta adijoplastenka.si smo poleg novega kluba postavili zaveze do širše družbe. Z nami so v projektu tako vsi Rotary klubi ter partnerji,  Steklarna Hrastnik d.d., Gambit trade d.o.o. (Enaa.com), Pošta Slovenije d.o.o., ePrvak d.o.o. (Zdravo.si), Herman in partnerji d.o.o. in DS Smith d.o.o., ministrstva ter lokalne skupnosti in iniciative.

Torej prisegate na klasično avantgardo, ki je umetnost, vselej nagovarjajoča tisto, kar je ključno, a očem izmuzljivo?

Brez dvoma. Zato bomo vpeljali rotarijski certifikat za podjetja brez plastenk, za gostilne, ki uporabljajo le steklenke … In pomembno je, da ljudi vključimo, da skupaj so-kreirajo boljši svet. S tem vsak pridobi vlogo, pomen. In resnično vrednost, saj nas lahko svet kapitalizma sicer kaj hitro izniči. Umetnost je avantgarda in v ta projekt vabimo tudi znanost, ki podpira te prenose in transformacijske učinke. V Hidrii smo že tako ali tako zavezani vrednotam okolja. Smo strastno zavezani k temu, da smo so-gradnik brezogljične ekonomije prihodnosti, saj podpiramo elekrifikacijo in zeleno energijo. Sami poslujemo z minimalnim ogljičnim odtisom in skladno z opisanim projektom tudi s plastičnim odtisom.

A kako ostraniti staro zakoreninjeno miselnost, ki tako pogosto zažira poganjke mladega in plemenitega?

Mladi so vir sprememb in njihov uravnotežen razvoj je ključen za prihodnost. Mladi reaktivne pozicije, ki je del stare miselnosti, enostavno ne razumejo več in tudi ne tolerirajo več. Od nas pričakujejo konkreten razvoj. In prav ta prehod, ta preskok v proaktivno pozicijo je tisti prvi spoj z novimi vrednotami, ki nas usmerjajo po drugačni poti sinergij. Je preprečevanje, da bi problem sploh nastal. In tega prehoda ne moremo narediti sami. Rotary postavljamo kot konvoj liderja, ki bo postavil smer, in povezoval tako zasebna podjetja, ministrstva ter politiko in širše javnosti. Ker jih sicer nihče zares ne združuje tako.

Zakaj Slovenija ne bi bila zares izredna, posebna in edina na svetu, ki ji uspe z »organizirano srčnostjo« premakniti matrike kolektivne zavesti? Zakaj ne? Mar nam to ne pripada? Mar ni že sicer dovolj in preveč takega in drugačena nepotrebnega razdora med nami?

Mladi od nas zahtevajo, da se spremenimo. Da na novo prevrednotimo lastne prioritete in psiho. Da nastopimo skupaj in nekaj naredimo za vse. Zakaj ne bi s tem tudi demistificirali negativne konotacije podjetništva v povezavi z Rotaryjem? Če si lačen, kdo te bo navduševal nad kulturo in višjimi vrednotami? Rotary je bil do sedaj bolj reaktiven, sedaj pa želimo biti proaktivni. Želimo se transformirati. In na podlagi konkretnih projektov bomo to dobavili in izrazili. In ta steklenka  ima dimenzijo socialne inovacije, poslovnega modela za rotay in startupa, saj bomo na ta način financirali dobrodelne projekte.

Torej s projektom ponovno oživljate pojem skupnosti, čiste povezovalnosti in iskrene srčnosti, ki osrči in ostrasti?

Ljudem damo smisel, ker vsak od nas lahko resnično spreminja svet. Z le desetimi evri. In tako tudi postane sestavni del našega gibanja, začne ga živeti. Povezovanje na čisti bazi vselej multiplicira vse dobro. Pri projektu tudi partnerje vključujemo v naše vrednote in pričnemo z »organizirano dobroto« ustrezno postavljati družbo novih in drugačnih temeljev. Slovenci smo v stanju dati primer celotnemu svetu, kako se rešuje problem mikroplastike. Želimo si take nove vsebinske sinergije, povezovanj in drugačnih delovanj. Pred tednom smo denimo sedeli skupaj z vodstvom Kolektorja. In tudi to je glede na predhodne spore pomemben napredek.

Moč povezovanja je tisto, kar bo na novo osmislilo svet.

Umetnost je pri tem pomembna, saj tangira na simbolno. In umetnost ter iskanje lepote lahko na novo prižge v ljudeh željo po dobrem, poštenem in pravičnem.

Pred našimi očmi se torej konkretizira »novo normalno« in Rotary je torej ena od skupnosti, ki ga nagovarja?

Res je. In edini način pri tem, je, da smo stalno spredaj. Inovirajmo produkte, procese, storitve, uvajajmo nove poslovne modele, omogočene z digitalnimi tehnologijami, prežemimo jih s socialnimi inovacijami in družbeno odgovornostjo, na katerih mora temeljiti prihodnost korporativnega delovanja.

Če smo lahko res iskreni do samega sebe, potem bi se lahko in bi se morali iz naše slovenske, pa tudi širše evropske in svetovne zgodovine naučiti predvsem tega, da so uspešna tista okolja, v katerih se ljudje skupaj postavijo za neke skupne pozitivne cilje. Ki vsem izboljšujejo kvaliteto življenja. In obratno, neuspešna so in probleme imajo tista, kjer se namesto za skupno dobro posamezniki potegujejo samo za svoje lastno dobro ali dobro ožjih interesnih skupin na račun drugih. In na koncu  izgubijo vsi. Nobeden se nas ne bo spomnil po tem, kar smo naredili zase, mnogi pa po tem, kar smo naredili za vse.

Skupaj omogočamo čisto in zdravo Slovenijo in čisti in zdrav planet!

Rotary Slovenija

Janez Podobnik, dr. med. predsednik Odbora za okolje Rotary Slovenija

Nika Andoljšek, DRR/koordinatorka Rotaract (2020/2021)

Iztok Seljak, Guverner (2020/2021) Rotary distrikt 1912

Vabimo vas, da se nam osebno in s svojimi klubi pridružite in nas konkretno podprete v tem pomembnem začetnem obdobju tega velikega projekta z začetnimi naročili na adijoplastenka.si za vas osebno in vaše družine ter za potrebe kluba/restravracij, kjer domujete/se sestajate delujete…. da bomo tako do javnega lansiranja 19. junija na Bledu tudi izpopolnili naš sistem naročanja in dobav rotarijskih steklenk.

V naprej hvala za vašo osebno dragoceno podporo, brez katere ne moremo uspeti!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord