Duševno zdravje skozi oči fotografov

Dijaki Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani so pod vodstvom svojega mentorja, profesorja Uroša Acmana, svoje videnje duševnega zdravja raziskovali in izrazili skozi fotografski objektiv.

Na Slavnostni otvoritvi je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant v svojem govoru izpostavila, da je duševno zdravje pomembno za vsakega izmed nas, zlasti v luči časa, ki ga živimo, ko nas je novi koronavirus opomnil, da smo vsi minljivi. “Duševno zdravje v takih težkih časih trpi, a obenem v takih časih umetnost zbira ideje, nam pomaga preživeti, nam lajša življenje in pomaga pri stiskah.”

Vodja nacionalnega programa za duševno zdravje Mira na NIJZ Jožica Maučec Zakotnik pa je poudarila, da “mladi vidijo duševno zdravje kot mavrico drobnih stvari, ki prepletajo vsakdanje življenje.” Ob tem pa je poudarila, tako kot sekretarka, da je duševno zdravje področje, ki je bilo dolga desetletja prezrto s strani politike in družbe. “Je nevidna in neuslišana zgodba, ki jo najbolj boleče občutijo tisti s težavami v duševnem zdravju, ki ne dobijo ustrezne pomoči, ter njihovi svojci.”

Podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek pa je poudaril, da so razstavljene fotografiji polne optimizma in da se nam s tako mladino ni potrebno bati za bodočnost. Fotografijam mladih lahko, tako Crnek, prisluhnemo tudi odrasli in s tem optimizmom ter odgovornim ravnanjem vseh lahko dosežemo to, da bo ljudi s težavami v duševnem zdravju vse manj.

Duševno zdravje je temelj našega zdravja, zato je skrb zanj pomembna v vseh življenjskih obdobjih. O tem, kaj jim predstavlja duševno zdravje, na kakšen način ga lahko krepimo in kako se lahko soočamo s težavami v duševnem zdravju, so skozi objektiv razmišljali dijaki Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti, a jih v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna vse življenje. Vsaka duševna stiska pa je tudi priložnost za spremembo na bolje. Iz izkušenj, ki nam jih prinašajo življenjske krize se učimo in s pomočjo bližnjih dosegamo boljšo kakovost življenja.

Krepitev duševnega zdravja, s katero preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih politik in sektorjev, kot sta področje šolstva in sociale. Zato naslavljanje tega javnozdravstvenega izziva zahteva celovit pristop, ki združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključno z uporabniki, združenji in skupinami svojcev. To so tudi vodila Programa MIRA - Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018— 2028.

PRIPOROČAMO: 10 obljub, ki bi jih morali dati sami sebi

PREBERITE TUDI: Najpogostejši telesni signali, ki vam sporočajo, da morate urediti svoja čustva

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord