"Na svetu zavržemo toliko hrane, kot jo pridelamo na območju 635-kratne velikosti Slovenije"

Prostovoljna organizacija Ekologi brez meja je pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki bo drugo leto zapored na pobudo Lidla Slovenija potekal 24. aprila, spremljala prehranjevalne navade gospodinjstev v Škofji Loki.

Z odgovornim ravnanjem z viri in odpadki prihranimo, so poudarili in pripravili nasvete za manj zavržkov in za ponovno uporabo neužitnih ostankov živil.

Novi trendi

Ekologi brez meja so pred dnevom brez zavržene hrane, ki bo letos izpostavil reciklirano kuharijo oziroma recepte iz viškov hrane, zbrali nasvete za pravilno shranjevanje hrane in za ponovno uporabo neužitnih ostankov živil. V sklopu programa za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti Hrana svoje mesto najde pa so spremljali navade dvo-, štiri- in šestčlanskih gospodinjstev v Škofji Loki.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ekologi brez meja (@ekologibrezmeja)

Kot so ugotovili, so vsa zavrgla zanemarljivo količino hrane, kar kaže nove trende, ki lahko pripomorejo k manj zavržkom. "Izziv so sprejele družine, ki v osnovi dobro ravnajo s hrano, pridobljenih rezultatov pa ne gre posplošiti na populacijo celotne občine," je povedala predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

Pereča problematika

Skupni imenovalec spremljanih družin je navada, da vsak član poseže po hrani, ki mu ustreza, kadar mu ustreza. Za sodelujoča gospodinjstva je značilna priprava večjih količin obrokov in zamrzovanje za trenutke, ko ni časa za kuhanje. Posegajo po hrani z lastnega vrta in lokalno pridelani hrani. Spremljanje navad je pokazalo, da se je včasih najboljše odreči živilom, ki jih pogosto zavržemo, so povzeli.

Ekologi brez meja so opozorili, da na svetu zavržemo toliko hrane, kot je pridelamo na površini, veliki za 635 Slovenij. "Če bi skupna količina zavržene hrane predstavljala državo, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu," so ponazorili. Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe in si prizadevamo za blaginjo vseh, so sklenili.