»Evropa prehaja na švedski model, a tega ne prizna,« piše New York Times

V iskanju ravnotežja

1. 10. 2020, 13:01 | Zdravje | Vir: The New York Times | Piše: N.Z.

                            »Evropa prehaja na švedski model, a tega ne prizna,« piše New York Times (foto: profimedia) profimedia

Epidemiološka stroka te dni družno ugotavlja, da se Evropa, navkljub restrikcijam, ki so v veljavi, nagiba k prevzemanju švedskega modela v borbi proti korononavirusu. Temelj slednjega je zaupanje v občutek za odgovornost vsakega državljana.

V trenutku, ko se Evropa sooča z novim valom epidemije, stroka ugotavlja, da Evropa navkljub že obstoječim restrikcijam vse bolj sledi švedskemu modelu. Nova normalnost pa praktično nikjer ni tako nenavadna kot prav tam.

Švedska je praktično edina država na zahodu, ki je poletje preživela brez vsesplošne karantene (ali 'lockdown-a'), pa tudi sicer so tam izostali številni varnostni ukrepi, kot so npr. zapiranje mej in zaustavitev javnega prometa, odprti so ostali tudi vsi lokali, restavracije, javne ustanove, frizerski saloni, fitnesi in prostori za vadbo joge.

Švedski preventivni ukrepi so se skoncentrirali na švedsko solidarnost in zaupanje v odgovornost državljanov, da se bodo ti prostovoljno držali ukrepov socialne distance in redne higiene rok.

Razprava o tem, ali so Švedi ravnali prav ali ne, poteka po celem svetu že nekaj mesecev.

Medtem ko so številni znanstveniki trdili, da se je rezultat takšnih ukrepov jasno zrcalil v visokem odstoku zabeleženih smrti zaradi covida-19 (in to navkljub enemu najboljših zdravstvenih sistemov na svetu), so nekateri politiki in aktivisti trdili, da bi Švedska morala postati vzor drugim državam.

Pa švedska zdravstvena stroka?

Ta danes trdi, da je bil švedski model ustrezen, saj da je preprečil ekonomski kolaps v državi.

Švedska je sicer priznala, da so morda tudi oni delali napake, še posebno, ko je govora o domovih za ostarele, kjer so zabeležili največ smrtnih primerov. Analize so namreč pokazale, da je bila smrtnost v švedskih negovalnih ustanovah za seniorje veliko višja od tistih v sosednjih državah, ki so uvedle vsesplošno karanteno, domove za ostarele pa praktično izolirale od zunanjega sveta.

A če je bilo tako med prvim valom v poznih pomladanskih mesecih in tekom 'črnega poletja', se Švedska med drugim valom, ki že preplavlja Evropo, lahko pohvali z relativno nizkim prirastom novih primerov okužb.

Pri New York Timesu si ta hip še niso prišli na jasno, ali gre zgolj za začasno aberacijo in torej zgolj 'zatišje pred nevihto, ki se šele pripravlja', ali pa so Švedi morda uspeli najti pravo mero med ukrepi in nadaljevanjem življenja znotraj nove realnosti.

Na Švedskem so v populaciji 10 milijonov ljudi v zadnjih tednih dnevno beležili zgolj okoli 200 na novo okuženih, šele zadnje dni se je dnevni prirast podvojil. Odstotek okuženih na število prebivalcev je tako nižji od tistega na Nizozemskem in Danskem ter celo veliko nižji kot v Franciji in Španiji, kjer navkljub veliko strožjim ukrepom beležijo več kot 10.000 okuženih dnevno.

"Situacija je zaenkrat videti pozitivna," ve povedati Anders Tegnell, glavni švedski epidemiolog, ki je svetovno slavo dosegel prav z liberalnimi ukrepi proti covidu-19.

Kritikov švedskega modela optimizem Tegnella seveda ne prepriča, saj verjamejo, da Švedska zgolj premalo testira. Zagovorniki tem odgovorjajo, da so švedske številke vseeno jasne, saj je delež okuženih med testiranimi zgolj 1,2-odstoten, medtem ko severozahod Velike Britanije dnevno zazna 7 odstotkov okuženih med vsemi testiranimi.

Vsa ta tehtanja, prererekanja in primerjanja statistik (ki jih zaradi različnih metod beleženj in obsega testiranj praktično ni mogoče zares primerjati) je nazadnje rezultiralo v pojav, na katerega želi opozoriti New York Times, t.j. da se evropski politiki sredi drugega vala pandemije v strahu pred ekonomskimi posledicami novega 'lokcdowna' vse bolj nagibajo k posnemanju švedskega modela, saj ta hip prebivalstvo pozivajo predvsem k vzdrževanju zdravorazumskih ukrepov (to so higiena rok, vzdrežvanje socialne distance in nošenje mask), da bi se tako ognili zapiranju šol, podjetij, trgovin, barov in restavracij.

"Vse evropske države danes bolj ali manj kombinirajo isti pristop. Testiranje, karantene in sledenje kontaktom okuženih kombinirajo s švedskim modelom, ob tem pa tega nihče noče javno priznati. Namesto tega so iz Švedske naredili karikaturo, švedski model pa označujejo za nehuman in neuspešen," je za New York Times povedal Antoine Flahault, direktor Inštituta za globalno zdravje v Ženevi.

Edini švedski ukrep, ki velja za strožjega (in je v stilu 'lockdown-a'), je bila prepoved združevanja več kot 50 oseb na istem mestu, kar velja tudi za muzeje in športne prireditve, vsi ostali ukrepi so temeljili na priporočilih in zaupanju v državljane, da bodo ti sami znali poskrbeti za svoje zdravje in zdravje drugih.
Tegnelli o švedskih napakah

Tegnelli medtem priznava, da je povsem mogoče, da je Švedska zgolj trenutno v dobrem položaju, a hkrati poudarja, kako nobeni od držav, ki so imele visoke odstotke okužb ni uspelo situacije zares umiriti do tako nizkih razmerij kot prav Švedski.

Dodal je še, da bi v primeru določenih zaostritev situacije tudi na švedskem lahko prišlo do uvedbe nošenja zaščitnih mask, da pa bi ukrep najverjetneje veljal zgolj v območju lokalnih žarišč, in priznal, da bi se z mislijo na poletje danes za nazaj morda odločil drugače v primeru lokalnega omejevanja gibanja ali zapiranja nekaterih šol.

Glavni švedski epidemiolog tudi danes vztraja pri trditvi, da je bil najbolj učinkovit ukrep zoper pandemijo prav prostovoljno vzdrževanje socialne distance med državljani, svoje nenavdušenje nad maskami pa razložil z besedami, da te v ljudeh zgolj zbujajo 'lažen občutek varnosti'.

Švedski zdravstveni sistem je pripravljen

"Še aprila se nam je v bolnišnicah zdelo, kot da so že vsi zboleli za covidom-19, takšen naval je bil. Danes pa je pacientov veliko manj," je povedala Karin Hildebrand, kardiologinja v bolnišnici Sodersjuksuhet, in dodala, da je švedski zdravstveni sistem pripravljen na potencialni novi val.

"Spremenili smo svoje vedenje. Danes na ulici ne boste videli nikogar, ki bi se rokoval. Življenje se je vrnilo v normalo z zgolj nekaj malih prilagoditev. Seveda se nam še vedno lahko zgodi drugi val, vendar verjamem, da smo nanj pripravljeni."

Je rešitev za vse nekje vmes?

Pisanje New York Timesa vsekakor daje misliti, prav tako pa daje misliti ne le drugačen pristop k omejevanju pandemije in iskrena priznanja o nekaterih napakah švedskega imunologa.

Kaj, če rešitev do optimalnega ukrepanja v epidemiji, leži nekje med obema skrajnostima: med modelom 'lockdowna' in švedskih modelom?

"Obstajajo indici, da je Švedom uspelo zajeziti širjenje koronavirusa, ki ga zaenkrat dobro držijo pod nadzorom. Seveda bi se na začetku lahko ognili visokim številkam smrtnosti, a so to potem že sredi aprila uspeli spraviti pod nadzor. Švedska je seveda še daleč od tako opevane 'čredne imunosti', pa vendar lahko zaključimo, da je prav priporočilo socialne distance, ki se ga prebivalstvo prostovoljno drži, dalo izjemne rezultate. Prav ta ukrep se je izkazal na ključnega v boju proti koronavirusu," je za New York Times še povedal Kim Sneppen, profesor biodiverzitete z Inštituta Niels Bohr.

Prirejeno po New York Times, Tanjug in Al Jazeera Balkans