Evropska komisija predstavila predlog strategije za cepivo proti koronavirusu

Komisija je danes od ministrov dobila jasno politično podporo, da nadaljuje s pripravo strategije, ki jo bo objavila prihodnji teden, je po zasedanju povedala evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides. "Cepivo je edina izhodna strategija. Nobena regija ni varna, dokler nismo vsi varni," je poudarila.

Tudi Bregantova, ki je na zasedanju zastopala Slovenijo, je poročala o podpori predlogu komisije:

"Komisija je izpostavila nujnost skupnega dogovora v najkrajšem možnem času ter prosila za politično podporo in pooblastilo za enotno zastopanje in uporabo obstoječih mehanizmov pri pogajanjih s farmacevtsko industrijo. Predlog so podprli vsi ministri članic."

Komisija predlaga vnaprejšnje sporazume s farmacevtskimi podjetji, v skladu s katerimi bi unija proizvajalcem vnaprej plačala znaten del naložbe v zameno za zavezo, da bo dobila njihovo cepivo, takoj ko bo na voljo. Zaradi tveganja, da nekateri projekti ne bodo uspešni, predlaga sporazume z več proizvajalci.

Bregantova je ob tem poudarila, da je drugi val zelo realen ter da je pospešitev razvoja in zagotovitve proizvodnje cepiva smiselna, a obenem opozorila, da gre za zelo kompleksno področje ter da je treba hiteti počasi in modro, da ne bomo vsi skupaj postali poskusni zajčki.

Ob tem je Bregantova izpostavila osebno mnenje, da se je treba zavedati, da zelo hiter razvoj cepiva pomeni, da bo velik populacijski test narejen, ko bo cepivo tu, in da je zelo pomembno, da nobena država ne izostane iz programa. "Nič ne pomaga, če je vsa Nemčija precepljena, ostane pa en neprecepljen žep, tudi če je ta država majhna, recimo Slovenija," je ponazorila.

Na vprašanje, ali je cilj, da se cepi 300 milijonov Evropejcev, ustrezen, Bregantova odgovarja, da precepljenosti vse populacije preprosto ni mogoče doseči v tako kratkem času in da je pri cepilnih praksah ključno zaščititi najbolj ranljive oziroma tarčno populacijo.

Povsem prepričana je, da se ne bo zgodilo, da bi ena država ostala izvzeta, ker to preprosto z vidika javnega zdravja ni modro, saj se je v minulih mesecih videlo, kako izjemno pomembno je dogajanje v sosednjih državah. "Prepričana sem, da bo strategija, ki bo usmerjena v ciljno, tarčno populacijo, premišljena in bo veljala za celotno Evropo," je poudarila.

Ministri so danes razpravljali tudi o novem programu EU za zdravje s proračunom 9,4 milijarde evrov, ki ga je komisija predlagala v okviru svežnja za obnovo Evrope po pandemiji. Program naj bi zagotovil dovolj zaščitne opreme za vse ter omogočil rezerve zdravstvenega osebja, neke vrste leteče zdravnike, ki jih je mogoče napotiti v času krize, in dolgoročno krepitev zdravstvenih sistemov članic.

Slovenija je v tej razpravi po navedbah Bregantove izpostavila dolgotrajno oskrbo, ki jo želi vključiti kot prednostno področje. Izpostavila je med drugim tudi pomen preventive glede tveganj za raka, digitalizacije v zdravstvenem sistemu in naložb v kritično zdravstveno infrastrukturo ter vprašanje upravljanja programa in vpliva članic na odločitve.

Today’s pledge to @gavi shows that 🇪🇺 is committed to ensuring that all citizens including children and the most vulnerable in society have equal access to safe and essential immunisation 💉 against #COVID19 and other chronic diseases. #StrongerTogether #EUSolidarity in action 👇 https://t.co/KREwPATgq5

— Stella Kyriakides (@SKyriakidesEU) June 4, 2020

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord