'Fat burnerji': miti in resnice o 'kurjenju' maščobe

Teoretično “fat burnerji” res obstajajo.

Določene snovi po zaužitju dokazano vplivajo na presnovo maščob. Študije najpogosteje ugotavljajo akutne (kratkoročne) učinke na oksidacijo maščob, kakor strokovno rečemo uporabi maščob za energijo. Včasih na ljudeh in pogosto na živalih, večinoma podganah.

Če je študija opravljena na podganah ali drugih modelnih organizmih (živalskih vrstah, ki so praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje) lahko rezultate že v štartu mirno zanemarite. Obstaja velika verjetnost, če ne celo gotovost, da ne boste deležni istih koristi. Podgane niso mali ljudje.

Na žalost so tudi zaključki študij na ljudeh pogosto napačno interpretirani in zavajajoče posplošeni – neredko celo namenoma - z namenom prodaje prehranskih izdelkov in dopolnil.

Promotorji dopolnil za hujšanje obljubljajo dolgoročne in direktne učinke na telesno sestavo ter izgubo maščobnih zalog, na podlagi zavajajoče posplošene znanstvene literature, ali kar povsem brez vsakršne strokovne podlage.

Raven povišanja oksidacije maščob po zaužitju »fat burnerjev« je večinoma zanemarljiva.

Učinki, ki jih študije sicer statistično in teoretično zaznajo, se največkrat izkažejo za praktično povsem zanemarljive. Človeško telo je učinkovit biološki stroj, ki potrato energije kompenzira in vzdržuje energijsko ravnovesje skozi daljše časovno obdobje. Realne spremembe v telesni masi se pokažejo šele kot posledica povprečne porabe energije, tekom daljšega časovnega obdobja (na primer več dni ali tednov). Vsakršen minimalen učinek »fat burnerja« se na dolgi rok porazgubi.

Celične potrebe po energiji so glavni dejavnik, ki določa stopnjo oksidacije maščobe.

Oksidacija maščob je proces, ki označuje sproščanje energije iz maščobnih molekul v obliki toplote in ATP (energijska »valuta«, ki jo uporabljajo vse naše celice). Namen oksidacije maščob je zadovoljevanje celičnih potreb po energiji in omogočanje normalnih telesnih funkcij.

Pogoj za uporabo maščobne zaloge za energijo je splošno pomanjkanje energije iz hrane.

Hitrost hujšanja in količina izgubljene maščobe sta v celoti odvisna od energijskega (kaloričnega) primanjkljaja, ki se ustvari z omejitvijo zaužite energije, višjo stopnjo telesne dejavnosti in presnove, ali kombinacijo vsega naštetega.

Omembe si zaslužijo tudi esencialna hranila, predvsem: omega-3, vitamini B in rudnine, kot so železo, magnezij, cink, krom ter jod. Ta hranila sicer ne pospešijo porabe maščob kar neposredno, so pa osnovnega pomena za normalno delovanje presnovnih procesov. Ob njihovem pomanjkanju bo oksidacija maščobe manj učinkovita.

Šele ob ustrezno omejenem vnosu energije in zadostnem vnosu esencialnih hranil nam lahko določene snovi pomagajo izgubiti kak dodaten gram maščobe. A naj vas ne preseneti - učinek tudi v te primeru ne bo niti primerljiv z obljubami velike večine izdelkov, niti izrazito viden.

Zaključimo s seznamom dokazano učinkovitih in dovoljenih »fat burnerjev«:

• Kofein, iz kave in drugih virov – izmed vseh snovi najbolje raziskan, z daleč najmočnejšimi dokazi o pozitivnih vplivih na oksidacijo maščob.
• EGCG, katehin iz zelenega čaja – je varen in lahko pomaga, čeprav nima strašno trdne znanstvene podlage.
• Yohimbin, alkaloid iz skorje nekega afriškega drevesa – najbrž učinkovit, z nekaj znanstvene podlage, ampak relativno nevaren, lahko sproži tesnobo, živčnost, motnje v srčnem ritmu, …

S tem smo počasi zaključili.

V koš bolj ali manj neuporabnih in odvečnih vržemo vse ostale:

• L-karnitin vseh vrst in oblik,
• CLA oz. konjugirana linolna kislina,
• izvleček grenke pomaranče (sinferin),
• izvleček lubja bele vrbe (salicin),
• izvleček zelene kave (klorogenska kislin),
• izvleček Garcinie Cambogie (HCA),
• izvleček pekoče paprike (kapsaicin),
• malinovi ketoni,
• izvleček ginsenga (ginsenozidi in panaksozidi),
• vsa ostala eksotična zelišča (senna alexandrina, hoodia gordonii, coleus forskohlii, itd.),
• čaji za hujšanje.