Fibromialgija: sindrom kronične bolečine in utrujenosti, ki ne pusti spati

10. 1. 2022, 17:42 | Zdravje

                            Fibromialgija: sindrom kronične bolečine in utrujenosti, ki ne pusti spati (foto: profimedia) profimedia

Prvi odziv bližnjih, ko jim potožimo o svojih težavah, je navadno nasvet, da preveč sedimo in se premalo gibljemo. Po kratkem premisleku ugotovimo, da imajo verjetno prav, in se odločimo, da gremo že naslednji dan teč oziroma na fitnes. A zjutraj se zbudimo utrujeni, vse nas boli in dobre namene preložimo. Je kriva lenoba? Ne, verjetno tako kot veliko ljudi na svetu trpimo za fibromialgijo

Fibromialgija je kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilni bolečine ali zbadanje, večna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, ki ne odpočije, in boleče točke v mišicah, ki so ključne pri ugotavljanju bolezni. To bolezen uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv.

Izraz izhaja iz besed fibro (vlaknasto tkivo) in mialgija (bolečine v mišicah), pomeni pa obolenje revmatičnega izvora, ki prizadene mišice in povzroči njihovo napetost (prizadete so vse mišice, od lasišča do stopal, kar vodi do številnih motenj).

Fibromialgija je bolezen, ki jo stroka še vedno podcenjuje. V zahodnem svetu tej bolezni pripisujejo precejšen pomen, saj obstajajo celo klinike za fibromialgijo oz. zdravljenje bolečine z multidisciplinarnim pristopom obravnave.

Diagnoza

Glavni simptom je difuzna, kronična bolečina.

Navadno občuti posameznik razširjeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa, lahko pa ga boli sprva le en predel telesa, npr. vrat ali rame, in se bolečina šele pozneje razširi tudi na druge predele. Bolečino opisujejo zelo različno, eni kot žgočo, pekočo, drugi kot trgajočo ali pa navajajo predvsem okorelost. Jakost bolečine se čez dan pogosto spreminja in je odvisna tudi od dejavnosti posameznika, vremena, spanca in stresov. Bolečino določene jakosti občuti večina ljudi s to boleznijo ves čas, pri nekaterih je zelo močna. - vir. revma.net

Večino bolnikov muči tudi:

  • utrujenost tako zjutraj kot zvečer,
  • pogosti so glavoboli in bolečine v trebuhu.

Zdravnik specialist postavi diagnozo na podlagi simptomov in bolečih točk na telesu (strokovno jim rečejo ‘tender points’).

Za zdaj še ni laboratorijskega testa, zato lahko ugotavljanje prave diagnoze traja tudi več let; poleg tega točke niso pri vseh bolnikih povsem na enakem mestu, kar povzroča dodatne težave pri postavljanju diagnoze.

Ni nova bolezen

Prvič so jo opisali v prvi polovici 19. stoletja, na začetku 20. stoletja so jo opredeljevali kot mišično vnetje, kar so v štiridesetih letih prejšnjega stoletja ovrgli in ji pripisali psihološko osnovo. V preteklosti so jo pogosto obravnavali kot duševno motnjo oziroma bolezen namišljene bolečine.

Sodobni koncept bolezni in opis bolečih točk segata v leto 1978. Šele leta 1990 so določili diagnostična merila in štiri leta zatem jo je svetovna zdravstvena organizacija tudi uradno priznala kot sindrom in jo uvrstila med resne bolezni.

Fibromialgični sindrom lahko nastane v vsakem starostnem obdobju, največkrat pa po štiridesetem letu starosti. Potek bolezni je lahko blag, srednje močan ali zelo izrazit. Bolezen pogosto poteka oscilacijsko – ko obdobju izboljšanja sledi poslabšanje in obratno. Včasih pride celo do remisije, ko znaki obolenja začasno izginejo. Ta bolezen je lahko enako huda kot, denimo, revmatoidni artritis, le da ne povzroča telesnih deformacij. Bolnik je na izgled lahko videti relativno zdrav, čeprav ga nenehno pestijo bolečine. - vir: skufmslovenija.org
Kako huda je bolezen?

Bolezen je lahko lažja, srednje izrazita ali zelo izrazita.

  • Pri lažji prizadetosti bolnik še lahko hodi v službo in opravlja domača dela, v prostem času pa predvsem počiva.
  • Zmerno prizadeti bolniki težko opravljajo dnevne dejavnosti, službenim obveznostim pa skoraj niso več kos. Poleg spopadanja s kroničnimi bolečinami doživljajo vsakodnevne slabosti, vrtoglavice, motnje ravnotežja, kronične glavobole, prebavne motnje, nespečnost ...
  • Hudo prizadeti bolniki ostajajo doma in le za silo skrbijo zase,
  • zelo hudo prizadeti pa so odvisni od pomoči drugih in se celo ne morejo samostojno gibati.

Dejavniki, ki poslabšajo bolezen, so lahko vremenske spremembe (vlažnost v zraku), hormonske spremembe, čustveni ali telesni stresi, nerazumevajoče okolje, neprilagojeno delovno mesto, telesne preobremenitve in pomanjkljiva telesna dejavnost.

Za vse je kriv živčni sistem

Vzroki obolenja še niso povsem jasni in čeprav bole­čine nastajajo predvsem v mišicah, v resnici ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja.

Večina najnovejših raziskav je pokazala, da je vzrok zanje v centralnem živčnem sistemu.

V ozadju kronične bolečine se namreč skriva pojav čezmerne vzdraženosti v centralnem živčevju, zaradi katere je oseba preobčutljiva za različne dražljaje. To pomeni, da lahko kakršnikoli dražljaji, ki zdravemu človeku ne povzročajo bolečine, pri bolniku s fibromialgijo sprožijo bolečinsko doživljanje. Zato so bolniki pre­občutljivi za zvoke, toplotne dražljaje, svetlobo, vonje …

Dokazano pa gre tudi za spremenjene ravni kemičnih snovi, ki prenašajo signale med posameznimi živčnimi vlakni v osrednjem živčevju, spremenjene vrednosti serotonina, snovi P in noradrenalina, kemičnih mediatorjev bolečine, pa za spremembe dopamina in spremembe v hormonskem ravnovesju.

Najpogostejši znaki fibromialgije:
  • utrujenost in pomanjkanje energije (predvsem zjutraj in proti večeru),
  • jutranja otrdelost,
  • boleče točke v mišicah (na hrbtu: kjer se stikata vrat in glava, zgornja linija ramen, proti prsni hrbtenici, v ledveno-križni hrbtenici, nad ritnico in tik pod ritnico; na sprednji strani telesa: vrat, tik nad notranjim robom ključnice, nekoliko bolj nav­zven, približno štiri prste nižje od prejšnje točke, dlančna stran podlahti in notranja stran kolena),
  • težave s spanjem (rahel spanec, pogosto prebujanje, nespečnost),
  • glavoboli,
  • bolečine na obrazu,
  • motnje spomina in zbranosti,
  • depresija, strah in zaskrbljenost,
  • občutek oteklosti v rokah in nogah,
  • vzdraženost trebušnih organov (bolečine v trebuhu, zaprtost ali driska),
  • težave s sečili (pogosta potreba po uriniranju, pekoče uriniranje),
  • suha usta, nos in oči,
  • dismenoreja oziroma boleče menstruacije,
  • občutljivost za mraz,
  • nemirne noge, netipični vzorci slabe občutljivosti v rokah ali nogah.
Zdravimo le simptome

Sindrom fibromialgije je še nerazjasnjen, zato tudi ni vzročnega zdravljenja, temveč le simptomatsko.

Bolezen zahteva večdisciplinarno obravnavo, diagnozo pa postavi revmatolog. Pri zdravljenju bi morali poleg njega sodelovati ortoped, fiziater, nevrolog, po potrebi tudi psiholog oziroma psihiater. Ena sama oblika zdravljenja žal ne prinese rezultatov.

Zdravila:

  • protibolečinska zdravila (omilijo bolečino, vendar jih zaradi neželenih stranskih učinkov ne smemo jemati prepogosto)
  • antidepresivna zdravila (povečajo količino serotonina v centralnem živčnem sistemu in zmanjšujejo občutek bolečine ter neugodje v mišicah, prav tako zmanjšujejo težave s spanjem in depresivno anksiozne motnje)

Fizikalna terapija:

  • mokra toplota: prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu (sprošča mišičje in zmanjša bolečino).
  • telesne vaje: koristne so predvsem aerobne vaje, vaje raztezanja (razgibati vse mišične skupine: ramena, boke, medenico, roke, noge in hrbtenico ), kondicijske vaje (hoja, kolesarjenje, plavanje) in vaje za moč.

Hoja velja za najboljšo vadbo za fibromialgične bolnike (najmanj 20 minut na dan), zelo ugodno pa delujejo tudi vaje v vodi.

Telesna dejavnost naj bo zmerna in naj ne preseže meje utrujenosti mišic, saj bi se bolečina v njih lahko še poslabšala.

Duševna uravnoteženost:

  • vaje sproščanja, avtogeni trening, meditacija, joga, dihalne vaje, pa tudi skrb za duševno uravnoteženost, ki jo doseže z duhovnimi vajami, branjem, poslušanjem umirjene glasbe.
Motnje spanja

Večina ljudi s fibromialgijo ima moten spanec. Čeprav zaspijo brez težav, je spanec plitek in se ponoči pogosto prebujajo.

Motnje spanja se navadno izboljšajo po nizkih odmerkih tricikličnih protidepresivov, z normalizacijo ciklusa spanja pa se zmanjšajo bolečine in izboljša bolnikova dejavnost.