Hrana ni zdravilo

12. 11. 2019, 11:59 | Zdravje | Piše: Mario Sambolec
Hrana ni zdravilo (foto: Unsplash) Unsplash

Od kod rek »hrana je zdravilo«?

Hipokrat je bil zdravnik v antični Grčiji, ustanovitelj šole, ki je revolucionizirala medicino in jo utemeljila kot poklic, ter avtor knjige Corpus, ki je verjetno ena pomembnejših medicinskih knjig vseh časov.

Hipoktatu pravijo tudi »oče medicine« in mu pripisujejo - drznim si reči - najbolj znan citat, povezan s prehrano: »Naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana« Čeprav po raziskavah Dane Cardenas iz leta 2013 teh besed ni moč zaslediti v nobenem od njegovih del (vir). Citat naj bi se pojavil šele leta 1926 in postal zares popularen v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja.

To je izvirna Hipokratova prisega: »V pomoč bolnim bom uporabil elemente prehrane in telovadbe po najboljših sposobnostih in lastni presoji; ščitil jih bom pred zlim in nepravico«. Grška beseda διαιτήμασί, ki se izgovori »deaytimasy« in prevede v »dietetic measures«, vključuje ne le prehrano, ampak tudi gibanje oz. telovadbo.

Hipokrat torej ni trdil, da je hrana zdravilo, niti je ni tako uporabljal. »Njegov« citat je pogosto napačno interpretiran, kar povzroča vedno večjo zmedo v predstavah ljudi o dejanski vlogi prehrane v zgodbi o celostnem zdravju.

Razvoj »prehranske terapije«

Mislim si, da je ideologija »hrana je zdravilo«, v povezavi z naraščajočo prisotnostjo tržnih pravljic in željo obupanih, prestrašenih ljudi po alternativnih rešitvah sodobne medicine (zdravilih), odgovorna za razcvet področja »prehranske terapije«.

Slednja obljublja ali nakazuje, da imajo določena živila, njihova prisotnost oz. odsotnost v prehrani, kombinacije, specifični časovni intervali hranjenja ali posta, ter določena hranila v izolirani obliki (vitamini, minerali, razna fitohranila, aminokisline in maščobne kisline) nekakšno samostojno, neodvisno moč »celjenja«, ki zmore v skrajnosti celo nadomestiti zdravila.

Obstajajo tudi licenčna izobraževanja, na katerih se takšno dogmatično psevdoznanost prodaja tistim, ki so dovolj željni potrditve svojih že obstoječih prepričanj.

Takšno razmišljanje je milo rečeno problematično, da ne rečem škodljivo. Seveda se zavedam, da je primerna prehrana nezanemarljivo pomemben del zdravega življenjskega sloga. Nenazadnje vodim eno večjih podjetij na področju prehraskega svetovanja in osebnega trenerstva. Feelgood ima eno najbolj znanstveno podkovanih praks. To si upam trditi.

Pa vendar ni ne skrivnost ne presenečenje, da nam je, kot vsem podjetjem, v interesu ustvariti dobiček. Vendar ga zaradi integritete, ki je naša poglavitna vrednota, ne lovimo izven svojega področja, z zavajanjem in prilagajanjem resnice, da bi prodali več storitev ali izdelkov.

Dober namen ni dovolj visok standard pomoči

»Saj ne more škoditi« in »želim le pomagati« spadata v sam vrh racionalizacij retorike »hrana je zdravilo«. Na žalost so obema, tako kot drugim, skupne neželene posledice. Motnje hranjenja, izprijen pogled na prehrano, pomanjkanja določenih hranil so le tri pogoste. Ljudje smo nagnjeni k poenostavljanju, zato se rado zgodi, da kakšno reč slišimo po svoje, si jo napačno razložimo ali vzamemo dobesedno.

Nasvet: Ne rabiš tablet. S to-ali-ono dieto oz. načinom prehranjevanja lahko znižaš holesterol, »pozdraviš« ščitnico, »preprečiš« raka … Vstavite po želji.

Dejanje: Zavrnem ali preneham jemati zdravila, ki mi jih je predpisal zdravnik, in grem na določeno dieto.

Posledica: Nobena sprememba v prehrani nima možnosti delovati tako hitro ali učinkovito, kot zdravilo. Razlog je preprost: hranila in zdravila se v človeškem organizmu ne obnašajo enako. Hranila imajo moč zgolj znotraj bioloških pristojnosti.

Kaj to pomeni? Vzemimo ščitnico kot primer, ki sem jo omenil prejle. V primeru hipotiroze (nezadostno delovanje ščitnice) se bolnika zdravi z dodajanjem ščitničnega hormona tiroksina (t4). Pri nas sta registrirani zdravili euthyrox in eltroxin. Noben vitamin iz ohrovta, spojina iz borovnice ali čiračara prehransko dopolnilo v takšnem primeru ne bo vredno pol počenega groša. Edino zdravilo lahko deluje izven okvirjev naše biologije in neposredno vpliva na delovanje organizma.

Podoben primer lahko naredimo iz sladkorne bolezni tipa 1 in inzulina ali hiperholesterolemije in statinov. Če je zdravstveno stanje posameznika takšno, da zahteva zdravljenje, potem bo imelo zdravilo najmočnejši in nezamenljiv učinek. Prehrana ob tem seveda ni povsem brez moči. Vzpostavitev primernega energijskega ravnovesja, zadostitev potreb po hranilih in vzpostavitev dolgotrajno sprejemljivih navad so točke dnevnega reda, ki se jim lahko posvetimo sočasno s trajanjem zdravljenja. A ne namesto zdravljenja.

Svetovanje na pamet ni hec!

Še en nedaven primer. Konkretno iz prakse. Ko sem po desetih letih mislil, da sem videl že vse možne neumnosti, se je pripetila naslednja. Po priporočilu me pokliče mlada punca, ki pravi, da se počuti zanič. Trenutno naj bi bila ne nekem protokolu, ki ji ga je predpisala zdravnica »holistične medicine«, karkoli že to pomeni. Pošlje mi izvide, ki smo jih v našem strokovnem štabu temeljito pregledali, v sodelovanju z zdravnico uradne medicine, in seznam priporočil, ki ga je dobila.

Skoraj me je kap!

Kot prvo, tako nizke ravni železa (feritina) v krvi še nismo videli. Vitamin D je bil prav tako na dnu. Tudi B12. Da ne naštevam, krvna slika je bila povsem 'razštelana' in punca je bila anemična ter brez energije, da je komaj govorila.

Kot drugo in najbolj neverjetno. Njena prehranska terapevtka ji je predpisala prehrano na podlagi krvne skupine, ki mimogrede nima nikakršne podlage v prehranski znanosti, in ji svetovala izključiti iz prehrane vsa živila živalskega porekla. Poleg tega ji je naročila uživanje 12 žlic oljčnega olja s sokom limone dnevno (6 zjutraj in 6 zvečer). To sta le dve najbolj #totalnomimo priporočili s seznama.

Zakaj #totalnomimo? Ker so prav živalski viri prehrane (konkretno jetra in rdeče meso) najboljši vir železa in vitaminov skupine B, katerih ji manjka, toliko olja pa je dnevno naneslo približno 1600 kalorij (6700 joulov) iz maščob, zaradi česar se je občutno zredila.

To ni šala. Njeno zdravje je šlo zgolj po dobrem mesecu upoštevanja navodil osebe, kateri je zaupala, strmo navzdol in ne upam niti pomisliti, kaj bi se lahko zgodilo, če je prijateljica ne bi prepričala, da me poišče. Čeprav je imela njena terapevtka »dobre namene«, zdaj morda bolje razumete, zakaj vztrajam, da to ni in ne more biti dovolj.

Ampak »znanost ne ve vsega« o odpornosti in ljubitelji mikrobiote o črevesju, pravijo homeopati. Seveda ne ve, saj to je njen osnoven modus operandi. Temelj znanosti je nevednost, ki služi kot rodovitna prst za ideje in hipoteze, ki se jih nato testira po znanstveni metodi. Pomanjkanja dokončne znanosti ne moremo zapolniti »po želji«, temveč #pozdravipameti.

Domet prehrane

Prehrana ne more ničesar preprečiti, še manj pozdraviti. Primerna prehrana lahko kvečjemu zniža tveganje za pojav različnih bolezni in neprimerna prehrana lahko to tveganje poviša.

Rak je posledica napake v celični delitvi, ki zaobide obrambne mehanizme našega telesa in se razvije v bolezen. Več celičnih delitev, več je možnosti, da pride do napake. Torej, dlje živimo, večja je možnost da zbolimo za neko obliko raka.

Katero? Morda je to vprašanje statistike, morda genetike, morda okoljskih vplivov, kamor spada tudi prehrana, kdo ve? Vem le, da imaš lahko prehrano urejeno »v nulo« in kljub temu zboliš. Vzklikati »hrana je zdravilo« ne pomaga niti v tem kontekstu, saj lahko spodbuja slabo vest in občutek krivde. Enake posledice ima t. i. prehranski elitizem, ki me najbolj jezi. Pušča namreč vtis, da nisi zdrav, če tvoja prehrana ne vsebuje nekaterih 'fensi šmensi' živil, ali da ti za lastno zdravje ni dovolj mar, če si ne privoščiš določenih dopolnil.

Hrana je zdravilo, pogosto vzklikajo prehranski elitisti – pripadniki višjega socialnega razreda, ki statistično gledano že v osnovi živijo dlje od revežev na minimalcu.

Ja, ekonomsko-socialni status je bistveno tesneje povezan z dolžino življenja, kot pačenje in pretiravanje okoli tega, ali je zelenjava bio, koliko kapsul omega 3 vzameš na dan, če ješ zajtrk ali ne, in bognedaj jesti po šesti uri popoldne. Ter podobne brezveznosti.

Prehranski elitizem hodi z roko v roki s prehranskim redukcionizmom. Če si že izmišljam prehranske izraze, si lahko še enega – redukcionizem. To je razstavljanje posameznih živil na sestavne dele in poveličevanje ali senzacionalistično poročanje o izbranih živilih. Zopet primer: recimo borovnice. Ali ohrovt. Ne, dajmo avokado – ta je v tem trenutku zvezda večine smutijev, ki jih objavljajo vplivneži zdrave prehrane na Instagramu.

  • Avokado vsebuje spojini, imenovani lutein in zeaksantin. Res je.
  • Lutein in zeaksantin imata vlogo pri ohranjanju zdravja rumene pege. Res je.
  • Avokado »izboljša« vid. Ni res.

Če takšna redukcionistična logika na tej točki še komu zveni smiselno, si morda premisli po naslednjem primeru:

  • Čoko popsi vsebujejo dodane vitamine B in železo. Res je.
  • Vitamini skupine B in železo so pomembni za dobro kri. Res je.
  • Čoko popsi »preprečujejo« slabokrvnost. Ni res.

Ker nam zdravila niso všeč, precenjujemo vplih hrane na zdravje. In to je lahko zahrbtno.

Vidim tri poglavitne razloge za takšno početje:

  1. dojemanje prehrane kot vero in ne kot znanost, ter identificiranje z načeli določenega prehranskega tabora;
  2. razlaga literature o prehrani skozi lečo že obstoječih prepričanj;
  3. zaradi izkoriščevalskih mešalcev dreka, ki se hranijo s človeško naivnostjo, nekritičnostjo, željo po hitrih rešitvah in obupom.

Prenehajmo torej napihovati balonček »hrana je zdravilo«, preden nam ga raznese v obraz. Prehrana je izjemno pomemben del zdravega življenjskega sloga, kamor spadajo še naše gibalne sposobnosti in količina telesne aktivnosti, primeren spanec, uravnavanje stresa, stabilno psihološko zdravje in ekonomsko-socialni položaj, družbena vključenost, odsotnost kajenja ter zmerno uživanje alkohola.

Naučiti se poskrbeti za svoje energijske potrebe, potrebe po hranilih in razviti primeren odnos do prehrane ter telesa se mi zdi ena od življenjsko najbolj uporabnih veščin. Posebej v današnjem »instasvetu«.

To je vse. Grem si skuhat kavo.

Mario Sambolec
Nutricionist, trener, predavatelj in ustanovitelj znamke Feelgood

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri