Več kot 20 odstotkov Evropejcev je izpostavljenih visokim ravnem hrupa iz prometa.
Te presegajo dovoljene ravni, določene v direktivah EU, ugotavlja danes objavljeno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). Poročilo poziva k odločnejšim ukrepom na ravni EU in nacionalnih ravneh za reševanje te problematike.
Po oceni EEA je dolgoročnim ravnem hrupa iz cestnega, železniškega in letalskega prometa, ki presegajo dovoljene pragove iz direktiv EU, izpostavljenih 112 milijonov ljudi v 31 analiziranih evropskih državah.
Takšne ravni so škodljive za zdravje ljudi, okolje in gospodarstvo, izpostavlja EEA in opozarja tudi na počasen napredek pri zmanjševanju hrupa. V luči tega ugotavlja, da cilj EU glede zmanjšanja števila ljudi, ki jih kronično motijo visoke ravni prometnega hrupa, za 30 odstotkov do leta 2030 ne bo mogoče doseči brez dodatnih ukrepov.
Kot prevladujoči vir hrupa v prometu navaja cestni promet v gosto poseljenih urbanih območjih, kjer je prizadetih največ ljudi. Na podlagi dovoljenih ravni izpostavljenosti prometnemu hrupu, ki izhajajo iz direktive EU o okoljskem hrupu, je približno 92 milijonov ljudi podnevi, zvečer in ponoči izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa iz cestnega prometa. Dovoljena raven hrupa je sicer v skladu z direktivo določena pri 55 decibelih podnevi ter 50 decibelih zvečer in ponoči.
Hrup iz železniškega prometa medtem v istih časovnih obdobjih prizadene 18 milijonov ljudi, hrup iz letalskega prometa pa približno 2,6 milijona.
Upoštevajoč bistveno strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije glede ravni izpostavljenosti prometnemu hrupu pa je po opozorilih EEA dolgotrajnim nezdravim ravnem hrupa iz prometa izpostavljenih več kot 30 odstotkov Evropejcev.
EEA v poročilu izpostavlja tudi številne negativne vplive dolgotrajne izpostavljenosti prometnemu hrupu, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, depresijo, demenco in prezgodnjo smrtjo.
Še posebej ranljivi za negativne posledice hrupa so otroci in mladostniki. "Nove raziskave kažejo, da izpostavljenost hrupu pri otrocih prispeva k motnjam branja, vedenjskim težavam in debelosti," navaja agencija.
V primerjavi z drugimi okoljskimi grožnjami se prometni hrup uvršča med tri največje
In sicer za onesnaženostjo zraka in temperaturnimi dejavniki. Hkrati pa ima po opozorilih EEA tudi večji vpliv na zdravje kot na primer izpostavljenost pasivnemu kajenju ali svincu.
Bolezni, povezane s hrupom iz prometa, pa vplivajo tudi na visoke ekonomske stroške v Evropi v višini najmanj 95,6 milijarde evrov oziroma 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda na leto.
Poročilo obravnava tudi negativne vplive hrupa na biotsko raznovrstnost in naravna zaščitena območja. Med območja z največjo izpostavljenostjo zaradi ladijskega prometa, projektov gradnje na morju in raziskovanja morja v Evropi se uvrščajo predeli Rokavskega preliva, Gibraltarske ožine, Jadranskega morja, Dardanelske ožine in Baltskega morja.
Poročilo EEA velja za najobsežnejšo analizo onesnaženosti s hrupom v Evropi, ki temelji na poročanju držav članic EEA v skladu z direktivo EU o okoljskem hrupu.
Med učinkovitimi rešitvami, ki so že na razpolago za blaženje negativnih učinkov hrupa, strokovnjaki EEA izpostavljajo izboljšanje dostopa do mirnih in zelenih površin v mestih, znižanje omejitev hitrosti za vozila v urbanih območjih, boljše vzdrževanje železniške infrastrukture, optimizacijo vzorcev pristajanja in vzletanja letal na letališčih ter spodbujanje uporabe tišjih letal.
Med rešitvami navajajo tudi snovanje dolgoročnih strategij za urbana območja, ki dajejo prednost preventivnim ukrepom, kot je ustvarjanje varovalnih pasov med prometnimi koridorji in stanovanjskimi območji ter spodbujanje trajnostne mobilnosti, kot so javni prevoz, hoja in kolesarjenje.
