11. 3. 2021, 08:40 | Vir: STA

Ihan: V zimskem času je zaradi suhega zraka ključna obramba pred virusi učinkovito prezračevanje prostorov

Bor Slana/STA

Medtem ko je pred letom v stroki veljalo prepričanje, da se novi koronavirus prenaša predvsem kapljično in s kontaktnim prenosom preko kontaminiranih površin, pa je postalo jeseni jasno, da se virus prenaša tudi prek aerosola. S tem pa se je okrepilo zavedanje o pomembnosti ustreznega in učinkovitega, predvsem pa rednega prezračevanja prostorov.

"Človek pri dihanju ne trosi v zrak samo velikih virusnih 'avtobusov', temveč tudi manjše vodne delce, to so aerosoli, ki so manjši od petih mikronov. Zaradi svoje majhne mase dalj časa lebdijo v zraku, zlasti gibanje zraka pa jih lahko zanese daleč od okuženega človeka," je ob prvi obletnici pojava prvega primera okužbe z novim koronavirusom pri nas pojasnil Alojz Ihan.

Kot dodaja, v določenih okoliščinah, zlasti pri dolgotrajnejšem zadrževanju več ljudi v zaprtih prostorih, postane zelo pomembno tudi širjenje okužbe z aerosolom.

"Nevarnost aerosola je seveda v njegovem breztežnem lebdenju v zraku, zato njegov doseg ni odvisen od razdalje, ampak od gibanja zraka," navaja.

Aerosol se iz izdihanih kapljic zlasti intenzivno oblikuje v suhem zraku, kot je praviloma zimski. Takrat se izkašljane kapljice še v zraku posušijo in se virus upraši ter v obliki drobcenih, breztežnih delcev plava po zraku in ima s tem močno podaljšan doseg, opozarja Ihan.

Centralno kurjeni prostori brez vlaženja zraka in z veliko ljudmi so torej idealni za aerosolno širjenje virusa, opozarja Ihan in dodaja, da je v tem primeru najboljša preventiva čim pogostejše 'menjavanje zraka' s kužnimi aerosolnimi deli vred. Poleg omejevanje števila ljudi in časa njihovega zadrževanja v prostoru, za prvo silo pomaga tudi pogosto prezračevanje prostorov, najboljša rešitev pa so ustrezno načrtovani klimatsko-prezračevalni sistemi, dodaja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem v priporočilih za prezračevanje prostorov navajajo, da se lahko prezračevanje opravlja naravno, mehansko in hibridno.

"Kadar so v prostorih prisotni ljudje, priporočamo stalno prezračevanje z dovajanjem zunanjega svežega zraka z največjim možnim pretokom zraka. Izogibajte se prezračevanju s prepihom, kadar je v prostoru prisotnih več ljudi," dodajajo.

Pri mehanskem prezračevanju se s klimatsko napravo oz. prezračevalnim sistemom odtočni zrak zamenja z zunanjim - priporočajo, da naprava deluje ves čas. Na običajnih oziroma povišanih nastavitvah pretoka zraka naj naprava deluje vsaj dve uri pred prihodom ljudi in še vsaj dve uri po njihovem odhodu iz zaprtega prostora. Kadar so v prostorih prisotni ljudje, naj mehansko prezračevanje deluje s povečanim pretokom zraka, sicer pa je lahko zmanjšan. Sistemi ogrevanja in hlajenja pa se lahko uporabljajo kot običajno.

Priporočajo, naj se v prostoru zagotavlja relativna zračna vlaga med 40 in 60 odstotki, prezračevalni sistemi in klimatske naprave pa naj se redno čistijo.

Naravno prezračevanje naj poteka skozi odprta okna in zunanja vrata, pri čemer na NIJZ priporočajo kratkotrajno zračenje (do 15 minut) in učinkovito zračenje zaprtih prostorov, pri čemer okna odpremo na stežaj. V prostorih, kjer se nahaja več ljudi hkrati, pa svetujejo izklop sistemov z lokaliziranim kroženjem zraka.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.