Imunost na koronavirus bi lahko trajala več let (morda celo doživljenjsko)!

Nove študije tako umirjajo strahove, da je imunost zgolj kratkega veka.

Najnovejša znanstvena spoznanja kažejo, da večina ljudi, ki je prebolela Covid-19, nato pa se še cepila, ne bo potrebovala tretjega odmerka, medtem ko bodo samo cepljeni ljudje najverjetneje potrebovali še en odmerek. V populaciji pa obstaja še manjšina, ki se sicer je okužila, a je bil imunski odziv enostavno preblag, da bi jih to zaščitilo.

Poročila dveh večjih študij, ki so pod drobnogled vzele imunost prebolevnikov iz lanskega leta, kažejo, da spominske celice v kostnem mozgu vztrajajo tudi še leto po prebolelosti, kar pomeni, da bi se ob potrebi takoj zagnala 'proizvodnja' protiteles.

Obe študiji poročata o istem, namreč o tem, da so se t.i. B spominske celice v organizmu tekom 12 mesecev po izvorni okužbi še krepile in zorele, poroča New York Times.

"Poročila sta konsistentna z naraščajočo bero dokazov, ki dajejo slutiti, da je imunost po prebolevnosti in cepljenjem dolgotrajna," je povedal Scott Hensley, imunolog na Univerzi Pennsylvania, ki pa ni bil del omenjenih raziskav.

Najnovejše študije predvsem blažijo strahove pred tem, da je imunost zgolj prehodna, tako kot sicer velja za koronaviruse, ki povzročajo navadne prehlade. Po drugi strani pa drži, da so se slednji tekom let močno spremenili.

Dr. Hensley ve o tem povedati naslednje: "Razlog, da se znova in znova okužimo z navadnimi koronavirusi tekom življenja, ima več opraviti z mnoštvom variacij teh virusov kot z imunostjo."

Še več. Prav obstoj spominskih B celic kot odziv na okužbo s SARS-CoV-1 in nato še z ojačitvijo z odmrekom cepiva kaže, da imunski odziv veliko bolj potenten celo na variacije virusa, kar pomeni, da v tem primeru 'booster' praktično ni potreben, piše Michel Nussenzweig, imunolog na Univerzi Rockefeller v New Yorku, ki je vodil študijo o spominskem zorenju.

"Ljudje, ki so se okužili in nato bili še cepljeni, so imeli zares izjemen imunski odziv z ogromno protiteles, ki niso prenehala nastajati," poroča dr. Nussenzwig. "Osebno pričakujem, da bo njihova zaščita trajala zares dolgo časa."

Taisti rezultati pa ne veljajo tudi za tiste, katerih imunost izvira zgolj iz cepljenja, saj se imunski spomin pri imunizaciji organizira drugače kot pri tistih, ki so bili cepljeni po naravni infekciji. To pomeni, da bodo ljudje, ki niso nikoli zboleli za Covidom-19, so pa bili cepljeni, najverjetneje potrebovali še en odmerek, trdi Nussenzweig: "To je nekaj, kar bomo zelo zelo kmalu natančno vedeli."

Z namenom, da bi preverili prav spominske B celice v povezavi z novim koronavirusom, so raziskovalci pod vodstvom Ali Ellebedy z Univerze Washington v St. Louisu analizirali vzorce krvi 77 ljudi v razmaku treh mesecev. Prvi vzorec so jim vzeli že mesec dni po okužbi s koronavirusom. Šest izmed vseh v raziskavo vključenih je bilo zaradi Covida hospitaliziranih, ostali so okužbo preboleli v milejši obliki.

Izkazalo se je, da je vsebnost protiteles pri teh posameznikih drastično padla že v roku štirih mesecev po okužbi, upadanje se je nato še nadaljevalo v naslednjih opazovanih mesecih.

Nekateri znanstveniki so si to razložili kot znak upadanja imunosti, medtem ko so drugi strokovnjaki trdili, da je vse to povsem pričakovano.

Namesto tega gre resnično in pravo imunost iskati v spominskih B celicah, ki v telesu ostajajo kot nekakšni 'pazniki' pred točno določenimi grožnjami.

Dr. Ellebedyjev tim je zato preveril še vzorce kostnega mozga, ki so jih vzeli 19 posameznikom po sedmih mesecih od prebolele okužbe. Pri kar petnajstih so nato našli B celice, pri štirih pa teh ni bilo zaznati, kar daje slutiti, da nekateri prebolevniki premorejo le malo teh pomembnih imunskih celic, medtem ko pri drugih teh praktično ni.

"Rezultat mi pove, da četudi ste morda prebolevnik, to še ne pomeni, da se lahko 'pohvalite' s super imunskim odzivom," razlaga dr. Ellebedy. Raziskovalce so zato rezultati še enkrat prepričali zgolj v to, da se je še kako smiselno cepiti tudi prebolevnikom.

Pet od sodeluočih v študiji dr. Ellebedyja je nato darovalo vzorec kostnega mozga še enkrat, t.j. štiri mesece po prvi analizi vzorcev. Izkazalo se je, da je število spominskih B celic ostalo stabilno.

Rezultati so toliko bolj pomenljivi, saj je resnično težko dobiti vzorce kostnega mozga, je povedala Jennifer Gommerman, imunologinja z Univerze Toronto, ki sicer ni bila del študije.

Prelomna raziskava iz leta 2007 je namreč pokazala, da prisotnost spominskih B celic zagotavlja, da bodo protitelesa v teoriji obstajala še desetletja, morda so celo doživljenjsko. Najnovejša študija je dejansko ponudila zares redek dokaz o njihovem obstoju, je še komentirala dr. Gommerman.

Ekipa dr. Nussenzveiga si je poleg tega ogledala še, kako spominske B celice sčasoma zorijo in se krepijo.

Raziskovalci so analizirali krvne vzorce 63 ljudi, ki so zboleli za Covidom pred dobrim letom dni. Ugotovili so, da je večina sodelujočih bolezen prebolela le z blagimi simptomi, 26 izmed njih pa je že prejelo vsaj eno dozo Moderne ali Pfizerja.

Izkazalo se je, da je število nevtralizacijskih protiteles, ki preprečujejo reinfekcijo z virusom, ostalo nespremenjeno v razmaku med šestimi in 12 meseci, medtem ko so ostala (za imunost manj pomembna) protitelesa počasi izginjala.

Ugotovili so tudi, da so spominske B celice sčasoma evoluirale, tako da so se ustvarjala nevtralizacijska protitelesa, ki so se bila sposobna boriti tudi proti variacijam in mutantom istega virusa.

Na drugi strani je bila leto dni po okužbi nevtralizacijska aktivnost pri udeležencih, ki se po prebolelosti niso cepili, precej nizka, najtežje pa so se ubranili variacije virusa, ki so jo kot prvi odkrili v Južni Afriki.

"Zdi se, da se stvari s spominskimi B celicami odvijajo natančno tako, kot smo upali," je študijo pokomentiral Marion Pepper, imunolog z Univerze Washington v Seatttlu.

Eksperti so se še zedinili, da bo imunizacija potekala precej drugače pri ljudeh, ki se še niso okužili. Medtem ko bodo ti izpostavljeni enemu samemu viralnemu proteinu, ki je v cepivu, so imeli prebolevniki enostavno več časa (od 6 do 12 mesecev), da so spominske B celice dozorele.

"Te vrste mehanizmi so enostavno drugačni kot pri tistih, ki se cepijo, nato pa prejmejo še eno dozo cepiva tri tedne kasneje," je rekel dr. Pepper. "Pri tem ne želimo sporočiti, da bodo zaradi tega imeli manjši izbor odzivov, lahko pa, da bodo ti zelo drugačni."

The first study shows those who had been previously had an infection have cells that retain a memory of the virus persist in their bone marrow and produce antibodies whenever needed, demonstrating a SARS-CoV-2 infection induces a robust antigen-specific,

— Chise 🧬🦠🧫 (@sailorrooscout) May 26, 2021

Vir: The New York Times