Infektologinja Mateja Logar: Za hudo bolne remdesivir, favipiravir in deksametazon

Potencialno učinkovita zdravila

5. 8. 2020, 16:18 | Zdravje | Vir: STA

                            Infektologinja Mateja Logar: Za hudo bolne remdesivir, favipiravir in deksametazon (foto: Profimedia) Profimedia

Bolniki s covidom-19 v bolnišnicah na prvem mestu prejmejo podporno in simptomatsko zdravljenje, torej po potrebi kisik, tekočino in sredstva za zniževanje vročine, pravi infektologinja z UKC Ljubljana Mateja Logar. Hudo bolnim dajo še zdravila remdesivir, favipiravir in deksametazon, ki so se z več raziskavami izkazala kot potencialno učinkovita.

Tistim bolnikom s covidom-19, ki so najbolj bolni in potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah ali pa se jim zelo hitro povečuje potreba po dodajanju kisika, dodajo remdesivir, ki je protivirusno zdravilo.

Tisti, ki so nekoliko manj bolni in imajo bolezen bolj v začetni fazi, a imajo pridružene bolezni, pa dobijo favipiravir, je za STA pojasnila Logarjeva. To je zdravilo, ki se je doslej uporabljalo za zdravljenje gripe.

Pri bolnikih, ki potrebujejo terapijo s kisikom, a jo prejemajo že toliko časa, da favipiravir ne pride več v poštev, se odločijo za zdravljenje z deksametazonom. To je kortikosteroidno zdravilo, ki se že več desetletij uporablja zlasti za zdravljenje številnih vnetnih stanj.

"To so zdravila, ki so se z več raziskavami izkazala kot potencialno učinkovita, ob tem, da imajo relativno ugoden varnostni profil," je dodala Logarjeva.

Medtem pa ne uporabljajo ne hidroksiklorokina (protimalarik), ne azitromicina (antibiotik, ki se uporablja pri okužbah dihal, vključno s pljučnico), ne zdravil, ki se uporabljajo za hiv, saj se v več raziskavah niso izkazala za učinkovita. Ko so bili znani rezultati teh raziskav, so z uporabo hidroksiklorokina kot rifanovirja prenehali, je dodala.

Na zavodu za transfuzijsko medicino zbirajo tudi plazmo tistih, ki so v pomladanskih mesecih preboleli covid-19, in jo spravljajo, če bi se izkazala potreba za zdravljenje. S plazmo doslej v UKC Ljubljana še niso zdravili bolnikov s covidom-19.

Zdravljenje z matičnimi celicami

Za zdravljenje z matičnimi celicami pa se zaenkrat niso odločili, saj da gre za zelo eksperimentalno zdravljenje, povezano s tehničnimi težavami.

Prav tako pri zdravljenju ne uporabljajo bioloških imunomodulirajočih antirevmatikov, ki so jih denimo veliko uporabljali v Italiji. Gre za tarčna biološka zdravila, da bi preprečili intenzivni imunski odgovor bolnikov s covidom-19, a je tveganje za neželene učinke sorazmerno veliko v primerjavi s tem, kakšna je lahko korist, zato se za njihovo uporabo v UKC Ljubljana niso odločili.

Za sodelovanje v kliničnem preizkušanju zdravil za zdravljenje bolnikov s covidom-19 se v UKC doslej niso odločili, saj so bila v študije vključena tudi nekatera zdravila, ki se jim niso zdela ustrezna. So pa proizvajalcu remdesivirja posredovali podatke o zdravljenju.

Manjše število smrtnih primerov

Manjše število smrtnih primerov v drugem valu epidemije Logarjeva pripisuje dejstvu, da je v začetku drugega vala epidemija krožila predvsem med mladimi, ki imajo praviloma lažji potek bolezni, pa tudi temu, da imajo več izkušenj z zdravljenjem bolnikov z novo koronavirusno boleznijo.

In čeprav so v začetku drugega vala imeli manj hospitaliziranih, pa imajo v zadnjih tednih konstanto - kolikor bolnikov odpustijo v domačo oskrbo, jih tudi na novo sprejmejo. Trenutno je povprečna starost bolnikov s covidom-19, ki se zdravijo v UKC Ljubljana, okoli 60 let.

Nedavno pa je umrl tudi bolnik, ki je bil star 54 let in sicer ni imel zdravstvenih težav. "Zanašanje na to, da 'sem mlad in zdrav, in zato ne bom zbolel', se kaže kot zelo nevaren način razmišljanja," je opozorila.