25-letnik, ki je zbolel za rakom: "Pri uspehu zdravljenja je 70 odstotkov medicina, preostalih 30 pa tvoja glava"

Četrti februar je na koledarju zaznamovan kot svetovni dan boja proti raku, mednarodni dan, posvečen ozaveščanju o tej bolezni. Med tistimi, ki imajo osebno izkušnjo s to zahrbtno boleznijo, je Korošec Matej Pečovnik, predsednik in eden od ustanoviteljev Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan.

Ko se življenje postavi na glavo

Novico o bolezni (Hodgkinov limfom) so mu sporočili v mladostnem obdobju, ko so običajno v načrtih brezskrbna potovanja in druženja, ter vse lepe in zabavne plati življenja, ne pa resne zdravstvene težave.

Takrat je bil star 25 let, življenje se mu je za trenutek ustavilo in obrnilo na glavo. Težko se je vživeti v usodo drugega in dejstvo je, da si nihče ne želi biti bolan, toda ko pride do takšne situacije, je treba imeti polno mero poguma in trdne volje, da zmagaš. 

Tega vedno ne zmore vsakdo, še posebej, če se ti čez noč "sesuje" svet in ne veš, kaj ti bo prinesel naslednji dan, kako se boš soočal in spoprijel s to zahrbtno boleznijo, Korošec je pokazal, da je iz pravega testa. Tudi v pogovoru je deloval iskriv in poln življenjskega zanosa.

"Ne pričakuješ tega, da ti rečejo, imate raka"

"Na začetku te preseka, ko izveš diagnozo. Ne more biti drugače, glede na to, da si star 25 let in ne pričakuješ tega, da ti rečejo, imate raka. Prve misli so smrt, sam v šali pravim, da smo mi borci iz 2. svetovne vojne. Takrat iščeš in tavaš, ne veš, na koga se obrniti. To je bilo leta 2003, takrat je obstajalo le Društvo onkoloških bolnikov, ni bilo kaj oprijemljivega, na kaj bi se naslonil," se tistega obdobja spominja danes 45-letni Pečovnik.

"Pri 25 naj ne bi bilo konec življenja! Imel sem srečo, da sem srečal enega pacienta, ki je bil podobno star in je imel podobno diagnozo. On je končeval terapije, a je bil tudi pozitivec in take pozitivne zgodbe potrebuješ. Videl sem, da razloga za predajo ni, potem pa borba naprej," pripoveduje Matej in obenem jasno prizna, da ni bilo lahko. 

"Po kemoterapijah in obsevanjih je bilo hudo"

"Bili so težki trenutki. S kemoterapijo se namreč uničujejo tudi zdrave celice, a se boriš, če ne, me ne bi bilo tukaj. Teh črnih trenutkov mora biti čim manj, to je moj nasvet drugim. Lahko dam tisoč nasvetov, a zvečer gremo vedno spat sami. Glava mora biti fokusirana na luč na koncu predora, ta luč je pomembna," izpostavi pomembnost pozitivnega razmišljanja.

"Teh črnih trenutkov, ko greš sam spat, ko ne veš, če boš sam zmogel, ker je pogosto takrat edina tvoja pot postelja in stranišče, ne manjka. Takrat je težko in hudo, tudi tisti, ki so okrog tebe, ti ne znajo pomagati, ne vedo, kaj preživljaš. Obdaš se z dobrimi ljudmi, a so tudi oni nemočni, saj je vsak sam v tem boju, zborbat moraš pa sam," zgodbo preživetja povzema takrat fant, danes mož v zrelih letih iz Raven na Koroškem.

Sedem mesecev zdravljenja

Pravi, da je bila zanj to res dolga doba okrevanja: "Naprej operacija, nato kemoterapije, nato obsevanje, nato pa še okrevanje po terapijah, da spraviš vse citostatike iz telesa. Da prideš v pravo fizično kondicijo, pa je trajalo še kakšno leto. Bili so težki trenutki, faze od stranišča in nazaj, bruhanje, slabo počutje, urgenca."

"A tisto obdobje je za mano, dejansko se ne spominjam teh slabih stvari, spominjam se pa 2. 10., ko je bila moja zadnja terapija in novica, da je vse ok."

"Vse drugo sem potisnil v ozadje, spominjam se svetlih ter lepih trenutkov in to delim z drugimi, ki dobijo takšno diagnozo."

"Zelo pomembno je, kakšna je tvoja miselnost, to je treba nastaviti, da poraza ni. V nogometu tudi ekipa trpi, a tisti, ki imajo tako zmagovalno miselnost, zmagujejo. Moramo se nastaviti na zmago, moje razmišljanje je, da je pri uspehu 70 odstotkov medicina, preostalih 30 pa tvoja glava. Takrat leta 2003 sem se odločil, da bom pomagal drugim," se spominja Matej.

Na podlagi osebne izkušnje je nato leta 2016 nastalo društvo OnkoMan. 

"Menili smo, da družba potrebuje eno malo močnejše moško društvo, ker smo moški malo drugačni, malo drugače spregovorimo o bolezni. Vsako leto smo glasnejši, pomembno je, da opozarjamo na bolezen, OnkoMan je prvi, ki opozarja na probleme, ki so, ter na to, da morajo moški spregovoriti."

Osebne izkušnje so neprecenljive, zato se je, kot je dejal, odločil, da skupaj s somišljeniki naslovijo stvari malo drugače, "da moške izbezamo iz njihovih jam". Cilj je, da bodo moški začeli skrbeti za svoje zdravje in ponosen je, da so v teh 20 letih dosegli, da se lahko pacienti obrnejo na njih za pomoč ali nasvet.

Po podatkih Registra raka v Sloveniji je za to boleznijo v letu 2019 zbolelo 16.080 ljudi, umrlo jih je 6.285. Trenutno je rak v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah po podatkih Onkološkega inštituta. Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je mogoče pozdraviti, če bolezen odkrijemo zgodaj in jo pravilno zdravimo. 

Dobro je, da imaš ob sebi ljudi, ki ti pomagajo

"Smo tukaj, da pomagamo. Vem, da smo mi veterani, ki smo to dali skozi in lahko nudimo pomembne informacije za tistega, ki začenja na onkološkem. Tisti, ki ni dal skozi kemoterapije, tega ne pozna, razen iz teorije, mi smo to dali skozi in lahko svetujemo. Je naporno, izčrpljujoče, vsaka kemoterapija je poglavje zase. Več jih je, slabše je stanje telesa, potem udari še na glavo."

"Fino je, da si v dobri fizični in psihični kondiciji, da imaš ob sebi ljudi, ki ti pomagajo."

"Slovenska onkologija je ena najboljših, ni razloga za dvom. Seveda so izjemni tudi zdravniki in medicinske sestre, sploh slednje so fantastične, to so dejanski angeli, ni druge," izpostavi Matej tiste, ki so odgovorni za bolnike.

Po podatkih pri raku prostate kar vsak četrti moški po 50. letu zboli za to boleznijo, kar je res neugodna in skrb vzbujajoča statistika. "Sami sebe najbolj poznamo, zato je pomembno, da smo pozorni na vse spremembe v telesu in če sumimo, da je kaj narobe, je treba do osebnega zdravnika. Obeta se tudi novi presejalni program za raka prostate, kar je dobra novica."

"Ne bojim se, da bi se bolezen vrnila, živim tako življenje kot pred boleznijo, letos bo že 20 let od diagnoze. Sploh ne razmišljam o tem, s tem se bom ubadal, če pride do tega, zdaj poskušam pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo," je odločen Matej.

Pomembna je preventiva

Zaradi epidemije covida-19 na onkološkem inštitutu menijo, da število obolelih z rakom ni manjše, ampak je manj odkritih primerov.

"Menim, da je stres eden glavnih povzročiteljev te naše onkološke bolezni, potrebno je živeti čim bolj svobodno. Potrebno se je izogibati stresu, kar ni lahko, ker so roki, družba veliko pričakuje od tebe. Največ je treba narediti na preventivi, zato so društva pomembna, pomembni so presejalni programi, ozaveščanje, gibanje. Pomembno je tisto, kar nas dela srečne, stresa pa se je treba izogibati, če se le da," je prepričan Matej, ki je rad veliko v naravi in na svežem zraku, poleti najraje sede na kolo, sicer pa veliko hodi. 

"Moj ultimativni nasvet je, da bodite vsak dan nasmejani"

Vsako leto že tradicionalno društvo OnkoMan na Ravnah na Koroškem organizira prireditev "Krog življenja", namen dogodka je ozaveščati ljudi o onkoloških boleznih in kako te preprečiti in promovirati zdrav način življenja. V letu 2022 je na tej prireditvi v dobrodelne namene več kot 150 udeležencev v 24 urah prehodilo 2.226 kilometrov in s tem in donacijami pokroviteljev pomagalo društvu Junaki 3. nadstropja. 

"Moj ultimativni nasvet je, da bodite vsak dan nasmejani. Če pride do bolezni, imamo vrhunske institucije, ki znajo pozdraviti stvari, tukaj smo društva, da naredimo tisti del posla, ki jih inštitucije ne zmorejo. Vsi poznamo nekoga, ki se je soočil s to diagnozo."

"Zato so zelo pomembni Onkološki inštitut, ministrstvo za zdravje, vsa društva. Pomembna je celotna slika, treba je opozarjati in ozaveščati ljudi, govoriti o tem, zaradi tega bodo stadiji nižji, zdravljenje lažje in družba bolj zdrava, če se bomo držali priporočil, ki jih inštitucije priporočajo," sklene Matej ob dnevu svetovnega boja proti raku.