Intervju s predsednikom Slovenskega veganskega društva Milanom Mrđenovićem

A kot pravi Milan Mrđenović, predsednik Slovenskega veganskega društva, koliko veganov trenutno živi v Sloveniji, sploh ni bistveno. "Pomembna je veganska ideja, ki je zelo etična po svoji vsebini in nadvse revolucionarna v svoji praksi."

Koliko veganov je po vaših ocenah v Sloveniji?

Podatki iz ankete Inštituta za varovanje zdravja iz leta 2009 so precej zastareli in govorijo o 0,3-odstotnem deležu veganov med Slovenci. Danes jih je po naših ocenah veliko več. Predavanje Garyja Yourofskyja s podnapisi v slovenščini na YouTubu si je recimo ogledalo že več kot 42.000 Slovencev in poznanih je veliko primerov, ko so posamezniki po ogledu predavanja čez noč postali vegani. Največja in najbolj znana nutricionistična študija z imenom Kitajska študija je bila že večkrat ponatisnjena tudi v slovenskem jeziku in še vedno velja za prodajno uspešnico.

Sploh ni tako bistveno pomembno, koliko veganov trenutno živi v Sloveniji. Pomembna je veganska ideja, ki je zelo etična po svoji vsebini in nadvse revolucionarna v svoji praksi. Zato ni čudno, da se čedalje več mladih odloča za veganstvo, ker je to najbolj racionalna odločitev, ki jo danes lahko narediš za sebe, da se izogneš vsem norostim, ki jih ta družba promovira.

Se vam zdi, da je veganstvo le trenutni trend?

Veganstvo ne more biti noben 'modni trend'. Vegan je samo tisti posameznik, ki zavrača vsako obliko nepotrebne krutosti in sprejema odgovornost za svoja dejanja v svoje roke. Veganstvo ni neka nalepka, temveč je stanje zavesti. Nekdo se danes ne more odločiti, da bo en dan vegan, drugi dan pa ne. To je isto, kot če bi neki humanist rekel, da je danes proti umoru, jutri pa bi ga odobraval. To ne gre skupaj. Vegan je torej tista oseba, ki se iz srca zaveda, da je krutost nad živalmi eden od glavnih vzrokov za težave in krivice, ki jih trenutno doživljamo. Zato tukaj ne moremo govoriti o kakšnem trendu, ampak o premikih zavesti pri ljudeh.

Kakšno prihodnost ima po vašem mnenju tovrstni način prehranjevanja in življenja?

Nekateri bi res radi to označili kot nekakšen trend, ker seveda računajo, da se bo to enkrat ustavilo. Vendar se globoko motijo. Veganstvo prodira naprej in osvaja srca številnih ozaveščenih posameznikov. Veganstvo tako postaja novo družbeno stanje, ki ga več nihče ne bo mogel ignorirati, zato se bo družba začela počasi prilagajati bolj etičnim standardom življenja. To se seveda ne bo zgodilo čez noč. Načeloma pa verjamem, da se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo na bolje. Za boljše razumevanje vsega, kar govorim, polagam vsem bralcem tega intervjuja na srce željo, naj si preberejo knjigo, ki jo je naše društvo pred kratkim prevedlo, knjiga Hrana za mir, avtorja Willa Tuttla, odpira nova obzorja.

Slovensko vegansko društvo je nastalo z namenom, da ponudite strokovno pomoč in podporo veganom. Se lahko včlanijo tudi tisti, ki niso vegani, pa bi morda želeli postati vegani?

Seveda! Naše društvo ni namenje­no samo veganom, temveč je nastalo z razlogom, da ozavešča vse ljudi, ki še ne razumejo, kaj pomeni veganstvo, ali pa bi radi sami postali vegani. Osebno verjamem, da smo vsi ljudje od dneva, ko smo se rodili, vegani, vendar smo v procesu odraščanja zaradi vpliva standardnih družbenih vzorcev in norm izgubili stik s svojo pravo vegansko naravo.

Noben otrok, ki vidi, kaj se dogaja v klavnici, ne bo jedel hrane, ki jo danes promovirata mesna ali mlečna industrija.

Vendar to niso navade, ki jih pozneje v življenju človek ne bi mogel spremeniti. Zato pa imamo društvo, ki dela na tem, da ljudem pokaže, kakšni so bolj sprejemljivi vzorci življenja. Mi smo zato v prvi vrsti odprti za ljudi, ki imajo voljo in željo, da se spremenijo na bolje. Nikakor ne bi želeli postati sami sebi namen. Še najmanj si želimo karkoli vsiljevati. Tu smo zato, da pokažemo, kdo smo in kaj mislimo. Tu smo zato, da ponudimo svoj odgovor na krizo, ki vlada v Sloveniji. Prepričani smo, da se bo marsikaj spremenilo na bolje šele takrat, ko se bodo ljudje sami pripravljeni spremeniti. Veganstvo je najboljši odgovor na krizo, ki vlada v naši državi in svetu. Naše društvo zato ponuja vso podporo in pomoč takšnim posameznikom, ki so to sprevideli in bi radi spremenili sebe in svet, v katerem živimo.

Kolikšna je članarina in kakšne ugodnosti imajo vaši člani?

Članarina je trenutno prostovoljna. Plačaš, kolikor lahko. Nekateri plačajo en evro, nekateri, ki si to lahko privoščijo, pa celo 50 evrov. Članarina ni edini način, kako podpreti delovanje društva. Pomembni so nam tudi ljudje kot aktivisti in kadri, ki bi vodili nove projekte ter tako ozaveščali javnost o veganstvu, pravicah živali, zdravju, zdravi rastlinski prehrani, okoljevarstvu in tako dalje. Želimo čim bolj povezati delovanje veganov v Sloveniji. Član društva prejme tudi člansko izkaznico, s katero lahko uveljavlja popuste na veganske izdelke v določenih trgovinah po Sloveniji. Tovrstno partnerstvo se počasi širi in vedno bolj uveljavlja v Sloveniji.

Ponujate tudi različna strokovna izobraževanja na področju prehrane, okoljevarstva in naravovarstva – so ta izobraževanja brezplačna?

Vsa naša predavanja, ki jih ponujamo, so brezplačna. Udeleženci imajo tudi možnost, da na vsakem predavanju prispevajo prostovoljno donacijo, za kar smo zelo hvaležni. Ne delujemo tržno, ker je društvo vendarle neprofitna organizacija. Trudimo se biti čim bolj družbenokoristni. Naš cilj je ozaveščati, ozaveščati in še enkrat ozaveščati. Več kot nas bo počelo podobne aktivnosti, tem bolje bo za vse.

Pred kratkim ste uvedli Vegafriday – redne mesečne dogodke z zanimivimi predavanji, delavnicami in žuri v kavarni Sputnik, kjer bodo stregli izključno rastlinsko hrano. Kaj je bil povod za organizacijo tovrstnih dogodkov?

Želimo se približati vsem ljudem, tudi tistim, ki še niso vegani. To je naše ciljno občinstvo. Seveda na takšne dogodke pogosto prihajajo predvsem ljudje, ki so že prepričani vegani ali vsaj simpatizirajo z veganstvom, ampak naš cilj je, da delujemo v vsesplošno javno korist, da torej postanemo družbeno koristna organizacija.

Torej naj pridejo vsi ljudje, ki imajo kakšne pomisleke, recimo, da smo vegani bledi, presušeni in slabotni, in se tako sami prepričajo, da negativni miti o veganstvu ne držijo. Predvsem želimo, da nas sprejmejo kot normalen pojav družbene realnosti. Vegani nismo nasilni, nismo arogantni in nismo depresivni. Prav nasprotno! Pridite na naše prireditve in se sami prepričajte. Poleg izobraževalne in družabno-povezovalne vrednosti je to glavni namen in povod takšnih srečanj.

Javnost o dogodkih obveščate tudi prek spletne strani www.vegan.si, imate pa tudi bogat nabor veganskih receptov – jih pišete v društvu oziroma kdo jih piše in ali so vsi preizkušeni?

Vsi recepti na naši spletni strani so preizkušeni. Ustvarjajo jih naši člani. Glede na to, da se pri veganstvu daje največja pozornost prehrani, ste lahko prepričani, da so recepti zagotovo preizkušeni in okusni.

Pa vi – kdaj ste se odločili za veganstvo?

Jaz sem vegan že dobra tri leta, natančneje od aprila leta 2010. Vendar ni toliko pomemben staž, kako dolgo je nekdo vegan, temveč je pomembno dejstvo, da so vegani v tej poplavi raznih dezinformacij lahko našli svojo pot v sožitje in umirjen način življenja. Žal smo zadnja leta priča zelo negativni anti-veganski propagandi, zato se priklonim vsakemu, ki se je danes odločil postati vegan. Za to moraš biti res pogumen, predvsem pa iskren do sebe in svojega srca.

Prevzeti veganski način prehranjevan­ja čez noč je lahko obremenjujoče za telo. Kaj vi svetujete ljudem – kako naj preidejo na vegansko prehrano?

Ljudem svetujemo, naj se prijavijo na naš enostavni veganski izziv, kjer s pomočjo mentorjev in receptov svetujemo, kako pripraviti okusne in nasitne rastlinske jedi. Veganska prehrana temelji na rastlinskih živilih. Nobena rastlinska prehrana ne more biti obremenjujoča za človeka, razen če ni dovolj uravnotežena ali pestra.

Ljudem vedno svetujemo, naj sežejo po polnovredni, čim manj predelani rastlinski prehrani.

Temelj prehrane naj glede deleža kalorij predstavljajo ali škrobna živila ali/in sadje. Preostalo naj dopolnjujejo druga rastlinska živila – stročnice, zelenolistna zelenjava, križanci in tako dalje. Prehrana naj bo čim bolj preprosta. Ljudem, ki imajo zdravstvene težave, pa svetujemo bolj strogo nizkomaščobno polnovredno prehrano.

Kako pa je z zadovoljevanjem potreb po beljakovinah, vitaminu B12, kako nadomestiti mleko ... Kako telesu zagotoviti zdravo prehrano in hkrati vse, kar potrebuje za zdravje, brez vnosa živil živalskega izvora?

Čisto preprosto. Vse to lahko dosežemo z uživanjem polnovredne, nepredelane rastlinske prehrane. Vse rastline, predvsem škrobnate rastline in sadje, že vsebujejo celoten spekter vseh vitaminov, mineralov, maščob in beljakovin, ki jih človek potrebuje za svoje delovanje na dnevni osnovi. Zato ni nobene potrebe po kakšnem nadomeščanju. Edina izjema je vitamin B12, ki ga je pametno nadomeščati v obliki prehrambnega dodatka. B12 je danes problem vseh ljudi, tudi tistih, ki jedo živalsko prehrano.

Na splošno vlada veliko pomanjkanje tega vitamina predvsem zato, ker je zemlja, kjer rastejo rastline, preveč onesnažena in zastrupljena, da so bakterije, ki ustvarjajo ta vitamin, uničene ali pa jih je premalo, da bi nam bile koristne, zato smo prisiljeni ta vitamin vnašati po drugi poti. Če pa nekdo pogreša mleko, ga lahko nadomesti z bogato izbiro rastlinskih napitkov: sojinega, riževega, žitnega, mandljevega izvora in drugih. V glavnem si lahko tudi z izključno rastlinsko prehrano priskrbimo odlično zdravje.

Morda za konec še nasvet ljudem, ki kolebajo – ali bi ali ne bi postali vegani! Argument ZA, s katerim lahko prepričate največje dvomljivce?

Ljudje se morajo v prvi vrsti prepričati sami. Mi jih ne želimo nasilno prepričati v nekaj, kar jim ni všeč. Veganstvo ni nekaj, kar lahko človeku prodamo. Veganstvo je stanje zavesti. Kadar prepričujemo dvomljivce, jih najprej spomnimo na trpljenje živali, kar je bil za mene zadosten razlog, da sem se spremenil. Druge, ki niso toliko dovzetni na etičnem področju, pa spomnimo na zdravstvene prednosti rastlinskega prehranjevanja.

Vegani, ki se prehranjujejo s polnovredno rastlinsko prehrano, imajo manjšo stopnjo tveganja, da zbolijo za kakršnokoli kronično boleznijo. Za primer bom navedel srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2. Nekatere klinične raziskave so pokazale, da si lahko ljudje, ki jih pestijo takšne kronične bolezni, bistveno izboljšajo svoje zdravstveno stanje, če preklopijo na polnovredno rastlinsko prehrano. Torej če se odločate za spremembe in vam je malo mar za živali, prosim, naredite to vsaj zaradi sebe. Osebno najraje prepričam ljudi s svojim pozitivnim zgledom. Ne spuščam se v prepire in prepričevanje. Moja pojava je dovolj zgovorna.

Besedilo: Liza Netkovič, foto: Žiga Ostaševski

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ