Nutricionistka Sara Goršek Bobek o dietah in prehrani

4. 1. 2013, 10:22 | Zdravje | Vir: Liza
Nutricionistka Sara Goršek Bobek o dietah in prehrani (foto: Sašo Radej) Sašo Radej

Med strokovnjaki iz Healthnessa, ki skrbijo za Melitino in Mihovo celostno preobrazbo, je tudi nutricionistka, uni. dipl. inž. živilske tehnologije Sara Goršek Bobek, ki pravi: "Stranke običajno pridejo in rečejo: Vse diete sem poskusila, zdaj sem pa prišla k vam. Strokovnjaki v Healthnessu se trudimo, da mora posameznik, ko gre od nas, znati živeti naprej brez nas in se ne sme več rediti."

Katere napake pri prehranjevanju najpogosteje delamo?

Sara: Ogromno ljudi ne zajtrkuje in se niti ne zaveda pomena zajtrka. Za ene je recimo zajtrk to, da vstanejo ob šestih zjutraj in jedo šele po dveh urah. To ni zajtrk. Pomembno je tudi to, da se bistveno premalo gibamo. Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato tudi vsaki stranki težim s tem, da ji to zleze v male možgane. Druga pomembna stvar pa je, da je debelost kronična bolezen. Dejstvo je tudi, da starejši smo, manj hrane moramo zaužiti. Če pri 30 letih jemo isto, kot smo pri 20 letih, se kilogrami začnejo nalagati. Tudi če pojemo isto količino in se isto gibamo in mislimo, kako zdravo živimo, se vseeno začne nalagati, ker se presnovni procesi upočasnijo. Ženske morajo biti posebej previdne, ko se pojavijo hormonske spremembe – zmanjšati morajo porcije in se malo več gibati.

Nam razdelitev hrane na več porcij dela težave?

Sara: Ogromno ljudi je tako zaposlenih, da jedo šele ob sedmih zvečer. Zlasti pri menedžerjih je trebušna debelost zelo značilna. Eni res poskrbijo zase, obstaja pa skupina, ki nima časa jesti, imajo pa poslovna srečanja in se začnejo kar precej rediti.

Kaj je vzrok prekomerne teže pri Meliti in Mihi?

Sara: Pri Mihi je težava, da ima ves dan službo, potem pa je različne prigrizke, včasih še tega ne, zvečer ima pa konkreten obrok, kar se potem nalaga. Ponoči se presnovi sistem upočasni in tudi tisti, ki imajo nočno službo, naj ne bi jedli istih obrokov kot čez dan, temveč je treba imeti lažje obroke, tudi če so težki fizični delavci.

Kaj pa pri Meliti?

Sara: Melita ima nasprotno od Mihe vedno na voljo hrano, se pa niti ne zaveda, da jo ima. Ni imela razporeditve rednih obrokov čez dan, ampak je imela večje obroke takrat, ko je imela čas.

Bosta morala svoje navade spremeniti takoj ali potrebujeta čas, da spremenita način prehranjevanja oziroma življenja?

Sara: To je dolgotrajen proces, v katerem se bosta navadila na redne obroke, gibanje, v kri jima bo prišlo, da morata poskrbeti zase, ker nihče drug ne bo.

Kako pa je z ljudmi, ki imajo le nekaj kilogramov preveč?

Sara: V večini primerov je težje shujšati teh nekaj kot 40 kilogramov. Mislim, da se to pojavi zato, ker ljudje, ko zgubijo kilo ali dve, mislijo, da jim je zdaj pa uspelo. In ponovno počnejo vse po starem. Tako se lahko vrtijo pri teh dveh, treh kilogramih v nedogled.

Bistveno je tudi to, da v življenju vzpostavimo ravnovesje, tudi če nimamo odvečnih kilogramov. Kako vzpostaviti to ravnovesje?

Sara: Z rednimi obroki, da jemo na tri, štiri ure, tudi če nismo lačni, da imamo vmesne prigrizke med glavnimi obroki, ker jih telo potrebuje. Če ne, postanemo preveč lačni, ko je na vrsti glavni obrok, in pojemo bistveno večjo količino, kot bi jo sicer, ki pa je sploh ne potrebujemo. Težava je, da ljudje med službenim časom ne jedo kosila in jedo pozno popoldne ali zvečer kosilo in večerjo v enem, kar je ogromen obrok, ki ga tisti dan ne uporabijo, zato se jim nalaga. Tistim, ki imajo hitrejšo presnovo, se to ne pozna, zato pa smo tisti, ki se nam kilogramčki hitreje poznajo, malo v prednosti, saj zato malo bolj poskrbimo za svoje zdravje. Čeprav se tistim, ki lahko vse pojedo, na zunaj ne pozna, je samo vprašan­je, kaj je v telesu. Za ravnovesje je obvezno še gibanje.

Kako in kaj jesti?

Sara: Priporočeno je, da zaužijemo raznoliko hrano, da telo dobi potrebne hranilne snovi. Kar se energijskih snovi tiče, priporočamo, da so dopoldne oziroma nekje do kosila na krožniku ogljikovi hidrati, se pravi škrobna živila, medtem ko bi naj večerje bile rahle: solate, lahko tudi z zrezkom, popečenim na žaru, in s popečeno zelenjavo, še boljša pa je surova zelenjava. Zlasti je treba zmanjšati porabo kruha in krompirja ter se popolnoma odpovedati zabeljenim jedem.

Kako pa je s sladkarijami?

Sara: Težko se je upreti vsem sladkarijam, sploh zdaj, ko prihajajo prazniki. Ne gre za to, da moraš povsem nehati jesti sladkarije, ampak da so na jedilniku občasno, ne pa vsak dan ali celo večkrat na dan. Takrat, ko so, priporočam, da malo več telovadite. Sicer pa je med prazniki neprimeren čas, da bi sklepali kakršnekoli odločitve, da ne bomo jedli ali bomo začeli hujšati. Privoščimo si, ampak naj bo to res ta teden, od božiča do novega leta, potem pa naprej po starem, zdravo v novo leto.

Se pravi, da si le lahko privoščimo 'prekrške'?

Sara: Nujno, saj nam ravno to da čar življenja, ne pa da se vse življenje nečemu odpovedujemo. Lahko jemo vse, ampak po pameti, zmerno. V prazničnih časih lahko vnesemo tudi nekaj tisoč kalorij več na dan, saj so praznične sladkarije zelo kalorične, pa še alkohola je več.

Kaj je z njim?

Sara: Alkohol je izredno kaloričen. Če skrbiš za svoje telo oziroma za to, da nimaš odvečnih kilogramov, vedno drži to, da koliko poješ, moraš tudi porabiti. So tudi ti, ki imajo hormonske težave, recimo s ščitnico. Ko se to hormonsko stanje uravnovesi z zdravili, se da skrbeti, je pa težje. Za navadne smrtnike pa ni druge: če želiš izgubiti kile, moraš manj pojesti, se pravi le toliko, kolikor porabiš. Takšna je osnovna formula, tukaj ni nič čudežnega. Pri rednem prehranjevanju moraš biti zelo discipliniran, ne moreš reči, da nisi lačen ali da se ti ne ljubi telovaditi, misleč, da boš šel jutri, naslednji dan pa je ponovno isto. Tako mine ves teden in se vrtiš v začaranem krogu, zase nisi naredil nič. Treba je biti močan in reči stop.

Kje se nam ta nedisciplina pri načinu življenja pozna?

Sara: Pozna se na našem zdravstvenem stanju. S številnimi raziskavami je dokazano, da debelost vpliva na številne bolezni, v prvi vrsti na bolezen srca in ožilja, narašča diabetes.

Pripravila: Suzana Golubov Foto: Sašo Radej

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri