Intervju z Andrejo Širca Čampa, klinično dietetičarko

8. 7. 2014, 09:36 | Zdravje | Vir: Liza
Andreja Širca Čampa (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj

Andreja Širca Čampa je klinična dietetičarka, ki v prostorih podjetja Nutriticon v Kranju vodi prehranska svetovanja. Z nami je spregovorila o prehranskih alergijah in intolerancah, nanizala pa je tudi nekaj resnic o superživilih in dietah, ki vam bodo dale misliti.

Veliko se govori o alergijah, koliko hrana vpliva na pojav alergij?

Manj, kot se nam zdi. V populaciji po podatkih od 21 do 25 odstotkov ljudi misli, da so alergični na hrano. V praksi pa je alergij in prehranskih intoleranc v odrasli dobi samo približno dva odstotka. Lahko pa imajo posamezniki zaradi obremenjenosti z inhalatorno alergijo (cvetni prah, trave) prehranski alergiji podobno reakcijo po zaužitju določenega živila, ki povzroči navzkrižno reakcijo.

Za kaj točno gre pri navzkrižnih alergijah, zakaj se pojavijo?

Delček beljakovinskega zapisa lahko pri določeni osebi predstavlja alergen, pri večini preostalih oseb pa ne. Tega dela organizem ne prepozna kot sebi primerne snovi, zato tvori protitelesa, ker hoče 'tujek' na vsak način uničiti, pri tem se izloči histamin, ki povzroči kožno reakcijo, t. i. urtikarijo. Nekoč so mislili, da ima vsako živilo oz. vsaka snov (drevo, trava) svoj alergen, danes vemo, da so si ti alergeni v živilih zelo podobni in zato lahko pride do t. i. navzkrižnih reakcij. Na primer, če je oseba alergična na brezo, je zagotovo alergična na kivi – pa ne zato, ker je organizem razvil alergijo na kivi, ampak ker ima podoben alergen kot breza in se organizem zmoti ter razvije podobne alergijske simptome.

Zakaj pa ne pride do alergične reakcije, če oseba zaužije termično obdelano živilo?

To velja le za navzkrižno alergijo, pri pravi s protitelesi dokazani alergiji pa s termično obdelavo ne uničite delovanja alergena. To je tipično za alergije na brezo, jelšo in lesko. V času cvetenja leske imamo lahko alergiji podobne težave – srbenje jezika, hrapavost požiralnika – če jemo surovo jabolko, s kuhanim jabolkom v kompotu pa nimamo težav. Enako velja tudi za druga navzkrižna živila z lesko ali brezo – za paradižnik, papriko, korenje ... Veliko ljudi je alergičnih na pršico in z njo sobivajo, ko pa jedo morske sadeže, imajo prebavne težave, pa ne zato, ker bi imeli alergijo na morske sadeže, ampak ker so alergični na pršico in ker imajo morski sadeži podoben zapis alergena, se pojavijo reakcije. Da ljudje ugotovijo, za kaj točno gre, vedno traja, ker ne pomislijo na povezavo.

Glede na to, da je človeški organizem zelo prilagodljiv, me zanima, ali je mogoče z majhnimi količinami teh živil, ki so navzkrižno povezane, počasi telo navaditi na to, da se razvijejo protitelesa in da se zmanjšajo reakcije na takšna živila?

Da, temu se reče imunosupresivna terapija. In ta se je najprej začela uporabljati pri čebeljih pikih. Z imunoterapijo se organizem v določenih časovnih intervalih obremeni z alergenom. Kar pomeni, da se s tekočino, ki jo čebela spusti ob piku, organizem cepi v tako majhni količini, da ustvari veliko protiteles. Pri čebeljih pikih je to smiselno delati čez zimo, in ta terapija lahko traja nekaj let zapovrstjo.

Potem je organizem alergijsko manj občutljiv, kljub temu ne neha biti alergičen, ima pa v telesu tolikšno število protiteles, da en pik ni več življenjsko ogrožajoč. Pri prehrani je takšna terapija težje izvedljiva načrtno, zato so imunosupresivne terapije bolj primerne za zunanje alergene, pri katerih se naenkrat pojavi visoka koncentracija. Pri medicinsko dokazanih alergijah na hrano pa je še vedno edina terapija popolna izključitev znanega alergena. In ob tem se pričakuje, da alergija lahko po nekaj letih izzveni, sploh pri alergijah, ki so odkrite v zgodnjem otroštvu.

Kakšne alergije se najpogosteje pojavljajo pri otrocih?

V zgodnjem otroštvu sta večinoma možni dve alergiji – na mleko in jajca. Alergije na zunanje alergene se začnejo pojavljati šele pri petih, šestih letih.

Torej alergija na mleko, ki se odkrije pri majhnih otrocih, ni dosmrtna?

Alergija na mleko lahko izzveni po dveh, treh letih, po vsej verjetnosti, ko se organizem okrepi in je bolj odporen. V večini primerov je za razvoj alergije pri otrocih kriva nezrelost imunskega sistema. Pri odraslih pa je lahko posledica pojava parazitov ali tudi zlom oralne tolerance ...

Kako pa do tega zloma pride?

Pri mladostnikih, ki jedo veliko hitro predelane hrane, obremenjene s konzervansi in barvili, v določenem momentu lahko pride do urtikarije. In organizem se poruši. Ko se to zgodi, je treba otroka dati na zdravo uravnoteženo prehrano s čim manj aditivi.

Govorite o prekoračitvi vnosa določenih hranil. Ali je možno, da zaradi prevelikega uživanja na primer jabolk človek razvije alergijo na brezo?

Ne. Nekateri podatki kažejo, da so alergije, ki se pojavijo v odrasli dobi, lahko posledica nezdravljene alergije v mladosti. Alergija, ki se je pojavila prikrito, se pozneje lahko manifestira kot alergija na zunanje alergene. Nekateri so kot posledico nezdravljene alergije razvili alergijsko astmo ... Če se ve, da obstaja alergija na hrano, jo je treba zdraviti s popolno odstranitvijo alergena iz prehrane.

Kako pa se zdravi alergija?

Za alergije na zunanje dražljaje veljajo splošna priporočila, da se v času cvetenja ne hodi ven, če že, pa vsaj čim manj. Če smo bili izpostavljeni alergenu, se preoblečemo in oprhamo od glave do peta. Že pozimi je treba razmisliti o jemanju terapije – antihistaminikov.

Pri alergijah v prehrani pa je treba alergen izločiti stoodstotno. Na primer pri alergiji na mleko je treba izločiti tudi vse izdelke, ki vsebujejo mleko: kruh, sire, paštete, salame, piškote, mleko v margarini – na vse to je treba biti pozoren. Starši in vsi, ki se ukvarjamo z intolerancami, v takšnih primerih postanemo detektivi.

Na kaj pa so ljudje najpogosteje alergični?

Obstaja osem kritičnih živil, ki so lahko kriva za prehransko alergijo, to so: mleko, jajca, pšenica, soja, oreščki, citrusi, svinjina, ribe in morski sadeži.

Pa je mogoče določiti najmanjšo količino alergena, ki organizmu ne bo povzročala težav?

Za zdaj še ne, čeprav se alergologi po svetu o tem pogovarjajo, predvsem zaradi čedalje bolj pogosto uporabljenega napisal na živilu 'lahko vsebuje sledi'. Mnenja alergologov so še zelo deljena in nedorečena.

Kaj pa alergije na čokolado, vedno več jih je, kaj je tako dražečega v njej?

Bolj gre za intoleranco za kakšno od kemičnih snovi, ki so v kakavu. Teobromin je tak, saj kot kemična snov, ki je v čokoladi in je kot neke vrste kofein, lahko povzroča neprijetnosti, ki so podobne znakom alergij.

Kaj pa škropiva na sadju?

Da, človek je lahko alergičen na kemično snov, ki je v škropivu, saj lahko ostane na koži sadeža, ko ga dajo v prodajo. Sicer te kemične snovi za večino ljudi niso škodljive, lahko pa se zgodi, da pride do reakcije. Prav tako so ljudje lahko alergični na katerega od konzervansov, na sorbat.

Med najpogostejšimi alergenimi živili, ki ste jih našteli, razen citrusov ni drugega sadja, pa vendar je veliko opozoril pri jagodah, odsvetujejo jih dojenčkom do enega leta. Zakaj?

Nova priporočila za prehrano dojenčkov jagod ne prepovedujejo več. Je pa res, da so jagode takoj za citrusi in kivijem najbolj na udaru, da lahko razvijejo alergično reakcijo. Nove smernice za prehrano dojenčkov ne prepovedujejo nobenega sadja, niti citrusov ne, kar pomeni, da otroku pred enim letom lahko uvajamo tudi te vrste sadja, ki so potencialno lahko bolj pogosti alergeni, seveda najprej v prekuhani, potem v surovi obliki.

Zakaj?

Ker ni nobene garancije, da če boste to sadje dali otroku pozneje, da otrok te alergije ne bo razvil.

Kaj pa mleko pred dopolnjenim letom dni?

Kravje mleko kot samostojna jed se do enega leta še vedno odsvetuje. Ker ima preveč laktoze, se lahko razvije intoleranca za laktozo, lahko pa tudi moti absorpcijo železa. Ne bo pa nič narobe, če boste dodali žličko skute, jogurta ali smetane v kakšno sadje ali zelenjavo, da otroka soočite z mlečnimi izdelki pred enim letom. Enako velja za gluten, če ga uvajamo med četrtim in šestim mesecem, ko je otrok še dojen, je manj primerov celiakije. Za oreščke in ribe pa tudi ni prepovedi pred enim letom.

Kaj pa med?

Medu ne dajemo zaradi nevarnosti okužbe s klostridij botulinum. To je nevaren mikrob, če zaide v živilo. V medu ga ni videti, in ker ima dojenček nezrelo črevesje, se odsvetuje. Ob alergijah na pik čebele je pa sploh prepovedan.

Katera je po vašem mnenju najhujša alergija?

Najtežja oblika alergije je hiperalergija, sicer redki posamezniki lahko razvijejo alergijo praktično na vsa živila. Vse, kar alergolog testira, ima povišano vrednost in kaže na alergijo. V takem primeru je oseba le na treh ali petih živilih, ki so v danem trenutku najmanj alergogena in se v njeni prehrani – pravimo 'kolobari'. Ko število protiteles kritično poraste, ga zamenjamo z drugim živilom. Ti otroci so resnično prizadeti in težko prehranljivi in so zame pravi heroji.

Kako pa se pri otrocih rešuje alergija na mleko?

Pri otrocih jo rešujemo z adaptiranim mlekom, ki je hidrolizat mleka – mlečna beljakovina je tako hidrolizirana, da organizem ne prepozna alergena mleka kot takega. In v teh preparatih so dodani vitamini in minerali v količinah, ki jih dojenčki in majhni otroci potrebujejo.

Kaj pa če otroci zavračajo to hipoalergeno mleko?

Potem pa pijejo rižev, ovseni ali sojin napitek, ampak v teh pa je že vprašljiva vsebnost kalcija oziroma bolj njegova absorpcija. Take otroke alergologi bolj pogosto spremljajo in po potrebi predpišejo ustrezne dodatke – vitamin D in Ca. Ima pa organizem tudi to sposobnost, da se ob pomanjkanju prilagodi z večjo absorpcijo.

Ko govorimo o mleku in dnevnih priporočilih, ki jih navajajo pediatri, kaj pa če otroku ne paše piti mleka?

Ljudje potrebujemo mleko v osnovi samo v prvem letu starosti, mogoče še v drugem, dokler sesamo. Odrasli redki spijejo veliko mleka, morda v kavi, jemo pa mlečne izdelke, ki imajo manj laktoze in so fermentirani. Sir na primer nima nič laktoze. Če otrok izrazito zavrača mleko, ima lahko laktozno intoleranco, takšni otroci zavračajo tudi jogurte. Če otrok ne pije mleka, lahko deciliter mleka nadomesti s tridesetimi grami sira in dobi še več kalcija.

Otroci imajo v sebi mehanizem, ki jim pove, kaj jesti, kdaj in koliko ...

Da, dokler so otroci majhni, znajo dobro uravnavati sitost in lakoto, potem pa to popačimo ...

Zakaj? Je to zato, ker so nas priučili, da je treba pojesti vse s krožnika?

Pri dojenčku ste natančni glede prehrane – vse gre na uro in od reda ne odstopate. Ko greste na sprehod z dojenčkom, vzamete s seboj malico, pri starejših otrocih pa ne več, kajne? Redki so, ki jo vzamejo! In potem ni več ritma. Včasih so pa starši celo preskrbni in ponujajo preveč in navajajo otroke na to, da je treba jesti ves čas.

Ampak prehranjevanje večkrat dnevno po malem je pravilno. Kljub temu velja splošno prepričanje, da pogosto prehranjevanje vodi v debelost, zakaj?

Zato ker organizem ljudi, ki jedo dvakrat na dan, začne stradati! Človek v dveh obrokih poje večjo količino, kot bi jo sicer, organizem polovico te energije uskladišči v maščobo in z malo hrane se začnemo rediti. Ko rečem osebi, ki poje dva poštena obroka na dan, da bo morala jesti petkrat na dan, mi začnejo ugovarjati, da se že od dveh obrokov redijo, kaj bo šele, če bodo jedli petkrat na dan! Veliko je takih, ki za debelost krivijo stres. Stres si delamo sami, ker ne jemo redno. Če bi večkrat jedli po malo, bi bilo drugače.

Kako pa prepričati ljudi, da jedo zajtrk?

Za odločitev sprememb prehranjevalnih in gibalnih navad imate samo eno sekundo: ali se odločite ali pa se ne. Ne morete se jeziti na otroke, da ne jedo zajtrka, če ga tudi sami ne jeste. Ko so otroci majhni, je pomembno, da jim dajete zgled na področju prehranjevalnih in gibalnih navad. Ker jih posnemajo. Sodoben način življenja nas je preveč okupiral z mislijo, da nimamo časa. To je samo slab izgovor. Samo deset minut prej vstanemo, pa nam lahko uspe pojesti zajtrk.

Kdaj pa je najbolj primeren trenutek za spremembo prehranjevalnih navad?

Po dopustu! Ker na dopustu vsi zajtrkujejo. In prvi dan po dopustu ste zjutraj lačni. To je eden od načinov. Samo odločiti se je treba.

Bi dodali še kakšen spodbuden nasvet?

Čim manj je treba begati iz ene diete v drugo, ker s tem narediš več škode kot dobrega.

Morda še kakšna ideja za zdrav prigrizek med glavnimi obroki?

Zdravi so lahko oreščki, a je treba paziti pri količini, ker so energijsko bogati. S sadjem tudi ni dobro pretiravati. Raje jejte zelenjavo. Si je kdo že kdaj nesel v službo korenje ali zeleno? Ne! Banano in jabolko pa vsi nesejo. V sadju je trikrat več ogljikovih hidratov kot v zelenjavi. Zelenjava ima veliko vlaknin, ki upočasnijo presnovo in možgani ne dobijo ukaza za lakoto. Zdrava alternativa je nekaj od zelenjave, a tega Slovenci nismo vajeni jesti.

Nesemo si sendvič ali sadje, zdaj so moderni smutiji ... To je polom! Niti grizemo ne. Sadje ima strukturo in z miksanjem se razgradi in gre direktno v kri. V želodcu se nima kaj ustaviti. V sok namešate pol banane, eno jabolko, eno pest jagod ... Tukaj je težava, saj ljudje sploh ne vedo, koliko je to ogljikovih hidratov, ki so hitro razgradljivi. Če pojeste jabolko z olupkom, nekaj časa ostane v želodcu, če dodate še oreščke, ostane še dlje. Pri smutiju pa vse spijete, kmalu ste spet lačni, hranilna vrednost je pa ogromna.

Kaj bi torej priporočili tistim, ki so prešli na smutije?

Zagotovo so zelenjavni smutiji boljši od sadnih. Sveže sadje v kosu pa mnogo boljše od smutija, ker pridelamo koncentrat sladkorja, ki hitro presnovi in smo po njem hitreje lačni. Pa mnogo več sadja spravimo v obliko smutija, kot bi ga nemara pojedli v kosu.

Kaj pa superživila, so res tako super?

Moj pokojni profesor dr. Dražigost Pokorn, dr. med., je rekel, da ni dobrih in slabih živil. So samo dobre in slabe kombinacije. Jaz sem prepričana, da superživil ni. Jih ni bilo prej in jih ni zdaj. To je samo zgodba, ki so jo naredili okrog živil. Ljudje lahko izkoristimo lastnosti, ki jih ima zelenjava ali sadje, za to, da lahko preživijo v okolju, v katerem raste.

Zakaj ima paradižnik likopen, ki naj bi bil dober za kožo? Ker ima likopen v paradižniku v osnovi funkcijo, da paradižnik med zorenjem na soncu pri visokih temperaturah ostane sočen in zadrži vodo. In mi to lastnost živila izkoriščamo. Maca raste v Aziji na sedem tisoč metrih nadmorske višine, kjer ne uspeva nič drugega. Ona se mora prilagoditi na tiste razmere. Se pa je treba vprašati, ali je to za nas superživilo ali živilo za ljudi, ki tam živijo! Tamkajšnji prebivalci maco jedo kot krompir, ker krompirja nimajo. Pri njih je vir ogljikovih hidratov in beljakovin, mineralov. Če maco predelajo v prehransko dopolnilo, ne more biti superživilo. Navsezadnje tudi mace kot take ne poje noben Evropejec, ker je zanič.

Pa še o absorpciji teh živil je premalo dokazanih študij, ali se res vgradijo v naše telo, kam in v kakšni količini. To so premlada živila, da bi o tovrstnih učinkih karkoli trdili. Zato jaz pravim, da superživil ni. So pa živila, ki so v sveži obliki in imajo zase zaščitne snovi, ki jih naš organizem lahko izkorišča kot antioksidante. Zato je zagotovo najboljše z domačega vrta. Tudi okus solate je drugačen od okusa solate iz trgovine. Sploh pozimi je čas prihoda živila zelenjave daljši.

Kaj pa potem izbrati pozimi – sveža živila iz oddaljenih krajev ali raje zamrznjena?

Jaz vedno svetujem, da raje vzamejo zmrznjeno zelenjavo. In vsi so presenečeni! Zakaj? Pri zamrznjeni zelenjavi je sistem preprost: vzeta je najbolj kakovostna zelenjava, zjutraj jo poberejo in še isti dan je hitro zamrznjena. Zato se mi v zimskih mesecih zamrznjena zelenjava zdi v redu alternativa.

Kaj pa banane, ki so pri nas priljubljene?

Banane oberejo nezrele in zorijo pri določenih pogojih pri nas ali tam, kjer rastejo. So energijsko bogate in imajo veliko kalija, zato pridejo prav pri povečani telesni aktivnosti ali pri driski in bruhanju. Pomaranče in limone tudi pri nas težko uspevajo. Ni se jim treba izogibati, so pa lokalna živila res veliko boljša od živil, ki jih je treba od daleč transportirati.

Pripravila: Liza Metkovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri