Mateja Tea Dereani: "Rastlinsko sem se začela prehranjevati zaradi zdravja"

Je vaša zadnja knjiga Herbivorij – Z rastlinsko prehrano do izvornih okusov in prvinskega zdravja skupek vaših dvajsetletnih izkušenj?

Narejena je za širši krog ljudi, tudi uvod je poljuden in nikogar ne sili v nobeno vrsto prehranjevanja.

Kaj ponuja?

Drugačen način življenja, zdrav, saj se s hrano da odpraviti veliko tegob. Namenjena je ljudem, ki bi se radi prehran­jevali bolj zdravo.

Herbivorij je izraz, ki ga ne slišimo ravno vsak dan. Od kod vam?

Naslova se je spomnil oblikovalec, ker sama v tem nisem dobra, saj dam vedno za naslov dolgo kačo. Želel je, da je ena udarna beseda. Rekel je, da smo mi, ki se tako prehranjujemo, herbivoriji, ker naša prehrana izhaja iz rastlin.

Ste s knjigo želeli dokazati, da ni jedi, ki se je ne da pripraviti po vaše?

Lotila sem se vseh jedi – od zajtrka do večerje. Na predavanjih me sprašujejo: "Če kava ni zdrava, kaj lahko pijemo namesto nje?" Potem sem rekla, da si lahko same naredimo kavo. Knjiga je povzetek receptov mojih zadnjih dveh let. Del receptov je iz obdobja, ko sem delala v restavraciji in smo pripravljali veliko kosil. Poleti smo pripravljali presne juhice in sem vse te recepte vključila. Del receptov pa je z mojih kulinaričnih delavnic. Gre za preizkušene in najboljše recepte.

Doma tudi raziskujete, eksperimentirate?

Stalno. Nimam rada enolične hrane in potem malo jemljem iz slovenske tradicionalne kuhinje, belokranjske, indijske ... V knjigi so zajeti okusi z vsega sveta, tudi iz Šrilanke. Po dvajsetih letih že veš, kako narediti knjigo.

Se moraš za pripravo hrane iz vaše kuharice poglobiti v veganstvo?

Zelo sem presenečena, ker zadnja leta na moje delavnice prihajajo starejše gospe pri 60, 70 letih, ki jim jo rezervirajo vnuki, in so zelo navdušene. Povejo, da otroci nočejo več jesti tega, kar jim kuhajo, in morajo zamenjati način kuhanja, tudi zaradi zdravja. Sicer pa nimam namena nikogar 'preobraziti', dovolj mi je že, da gre nekdo, ki je navajen skupaj jesti krompir in meso, na drugačen način prehranjevanja.

Govorite o tem, kaj je za presnovo dobro kombinirati in kaj ne?

To je zelo pomembno, ker recimo škrob in proteini ne gredo skupaj. Pomembno je, da ne kombiniramo proteinov in ogljikovih hidratov. Prav tako je zelo pomembno, da se sadje je samo 20 minut pred obrokom, ker se hitro prebavi. Izjemoma lahko v solato damo citruse.

S čim si pri prehranjevanju delamo škodo, pa se niti ne zavedamo?

S tem, da pojemo premalo svežega sadja in zelenjave, pomembno pa je, da v telo vnašamo vitamine in minerale. Če človek je vse, se pravi raznoliko hrano, je v redu. Težava je v tem, če je za zajtrk, kosilo in večerjo meso. V tem smislu je ta knjiga kot priročnik, ki predstavlja še nekaj drugega.

Pa je res vsa hrana, ki se jo propagira kot zdravo, zdrava?

Recimo oreščki so kombinacija proteinov in maščobe, če jih dajo v presno torto s sadjem, to ni najboljša kombinacija. Zelo mastni proteini s svežim sadjem so bomba za želodec. Veliko tečajnikov mi je reklo, da ne morejo jesti klasičnih presnih tort. Oreščke je najbolje jesti same.

Kako se lahko izognemo sladkorju?

Ogromno naravnih sladil je, kokosov sladkor, tudi stevia, le da jo je treba znati uporabljati. Dostopni so tudi različni sladi: javorjev sirup, pšenični, rižev, koruzni slad ...

Kaj pa med?

Medu ne uživam, pa ne le zato, ker ni rastlinski, meni je presladek. Odkar ne uporabljam belega sladkorja, sem dobila naraven okus in mi je presladek.

Imamo ljudje razvit naraven občutek, kaj organizem potrebuje in česa ne?

Imamo, težava pa je, da smo veliko signalov z različnimi odvisnostmi ubili. Telo je treba najprej prečistiti, potem pa vidiš, kaj ti paše. Če mi nekdo trdi, da mu je všeč jesti meso trikrat na dan, tega ne verjamem. Je primerljivo z nekom, ki je na heroinu in reče, da potrebuje dvakrat na dan heroin. Tudi sama sem bila odvisna od sladkarij, čeprav uporabljam naravna sladila, a sem se odvadila.

Kako je s pripravo teh vaših receptov, je zahtevna?

Priprava receptov ni komplicirana, vse moje knjige so takšne, razen del druge knjige, sicer pa je bila ideja širšim množicam približati rastlinsko prehrano, ki ni komplicirana za pripravo, da vedo, da se da hrana pripravljati tudi drugače, ker imajo včasih idejo, da je to hrano treba pripravljati dve uri.

Kje trenutno kuhate, razen doma?

Trenutno pomagam nekomu, ki kuha za valdorfske in vegetarijanske vrtce.

Je vaš način priprave hrane primeren tudi, ker surovine zadržijo sestavine?

Temu sem v knjigi namenila celo poglavje, v katerem opisujem, kako je najbolje pripravljati hrano, kako zamrzovati, vsebuje male nasvete, s katerimi lahko izboljšamo hranilno vrednost določenim živilom. Recimo eno od priporočil je, da kapusnic ni dobro zmrzovati, ker s tem veliko izgubijo.

Dobro je tudi, če se živila kuhajo na pari, ker tako zgubijo manj hranljivih sestavin. Predolgo zmrznjena živila tudi izgubijo hranilno vrednost ... Pomembno je tudi, koliko časa zelenjava stoji v hladilniku, ker tudi s tem izgublja, kakor tudi s transportom ... Najbolje je dati zelenjavo z domačega vrta v lonec, če pa ga nimaš, jo je še vedno bolje kupiti na tržnici kot v supermarketih.

Kako gledate na superhrano?

Nisem za to, tudi uradna medicina – zdravniki, ki so vegani – je ne preferira. Najbolje je, da te sestavine dobiš od živil. Včasih se sicer ne da, sploh pri veganih je dobro, da se dodaja vitamin B12. Tudi sama sem marsikaj poskušala. Imajo pa ekološko pridelani plodovi še vedno dovolj mineralov in vitaminov.

Bolje dati malo več denarja za ekološko hrano kot za vse dodatke, čeprav je tu in tam dobro zaužiti še kaj zraven. Sama imam obdobje, ko jem spirulino, potem pa počasi neham. Recimo po uživanju mace, ki so jo vsi tako hvalili, ko je prišla, mi je padel pritisk. Ko sem delala kot svetovalka v bio trgovinah, so mi tudi ljudje povedali o kupu stranskih učinkov, ker sem takrat delala kot svetovalka.

Superhrano bi moral predpisati ajurvedski zdravnik, ne pa da jemo vse povprek. V resnici je treba spremeniti osnovne prehrambne navade. Na superhrani piše marsikaj, najbolj enostavno jo je kupiti in zaužiti, kot tablete. Ko jih spiješ, misliš, da si naredil čudež, svojih navad pa ne spremeniš. Kar pomeni, da nisi naredil nič.

Kako ste vi zdravi?

Nazadnje sem bila resno bolna pred 20 leti. Drugače mi tu in tam, zelo redko, če preveč delam, pade odpornost, sicer pa nimam zdravstvenih težav. Res pa je, da stalno hodim na preglede krvi, ki je zelo v redu. Našli so mi le nekaj parazitov, ki jih imamo vsi. Zaradi njih sem jedla rastlinske tablete. Da pa jih ne bi imela, bi morala zelenjavo namakati v sodi bikarboni.

Je za zdravje in vitalnost dovolj hrana?

Ne ni, potrebno je tudi giban­je, dovolj pitja vode in izogibanje stresu. Tudi če se hraniš 100-odstotno zdravo, ni v redu, če imaš preveč stresa in ga ne znaš odpraviti.

Več o dejavnostih in knjigah Mateje Tee Dereani www.matejadereani.si

Pripravila: Suzana Golubov, foto: Goran Antley

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ