Ivan Eržen: "Lahko bi se spremenila mentaliteta, da je treba v službo tudi bolan!"

Koronavirus nas tudi uči

6. 4. 2020, 16:06 | Zdravje | Vir: STA
Ivan Eržen: "Lahko bi se spremenila mentaliteta, da je treba v službo tudi bolan!" (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Z novim koronavirusom se bomo morali naučiti živeti, aktivnosti pa bomo morali prilagoditi tako, da se virus ne bo širil, je v spletnem pogovoru poudaril vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen. Med drugim bi se lahko spremenila slovenska mentaliteta, ki narekuje, da je treba v službo tudi bolan.

Kot je dejal Ivan Eržen, Slovenci radi hodijo okoli bolni in s tem kažejo svojo nepogrešljivost.

"Ljudje imajo kolektivni spomin. To je lahko pozitivno z vidika preprečevanja drugih nalezljivih bolezni, ki se prenašajo na enak način. To nam je težka šola, prav pa je, da se iz tega nekaj naučimo," je dejal v spletnem pogovoru o epidemiji koronavirusa, ki ga je pripravila SD.

Tudi profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin Brigita Skela Savič se strinja, da se bo življenje po epidemiji spremenilo. Poudarila je, da se bomo bolj zavedali pomena higiene, predvsem umivanja rok in nastavljanja rok ob kašlju. "Več bo tudi zavedanja o sočloveku in o možnostih okužbe," je napovedala. Ocenila je, da se bo koronavirus prihodnjo zimo znova pojavil in da bo varnost zagotovilo šele cepivo.

Delovna skupina na NIJZ sicer pripravlja sklop ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa, ki bi veljali po zajezitvi tega vala epidemije. Število novih primerov bodo spremljali, ukrepi pa bi lahko v veljavo stopili, ko se bo število okuženih zmanjševalo. A bo o ukrepih odločila vlada, je poudaril Eržen.

Epidemija sicer kaže na dobro organiziranost ambulant, je ocenil zdravnik Andrej Lazar. Poudaril je, da so kronični bolniki primerno vodeni in da je pomembno, da zdravnik pozna bolnika. Tako lahko zdravnik kroničnega bolnika obravnava tudi na daljavo.

V zdravstvenih domovih obisk sicer upada. "Ljudje se obnašajo zelo odgovorno. Pred epidemijo so bili pogosto nekritični in so po nepotrebnem obremenjevali dežurstva. Zdaj tega praktično ni. Obravnava je prepolovljena, bolnike obravnavamo na daljavo," je povedal Lazar.

Trenutno so ambulante dosegljive prek telefona in elektronske pošte, ljudje pošiljajo tudi fotografije. Lazar pa si želi možnost obravnave prek videoklica.

Prav v delu na daljavo vidi tudi možnost prihodnjega razvoja zdravstva. Meni, da bo po epidemiji treba ločiti obravnavo akutnih težav in kroničnih bolnikov, da se prepreči morebitni prenos virusa. Nekatere kronične bolnike bi po njegovih besedah še naprej lahko obravnavali na daljavo.

Epidemija pa, tako Brigita Skela Savič, kaže tudi na kadrovsko podhranjenost v domovih za starejše. Zdravstvenih delavcev je premalo, pogosto tudi nimajo primernega znanja o nalezljivih boleznih.

Opozorila je, da je delo v negi slabo plačano in premalo spoštovano, večina zaposlenih je žensk. Na kratek rok bi po njenih besedah lahko pomagalo premeščanje osebja in opreme.

Poslanec SD Franc Trček pa je na okrogli mizi poudaril, da se državljani v primerih naravnih katastrof in epidemij v veliki meri obnašajo odgovorno in racionalno. Meni, da je trenutna težava predvsem komunikacija. "Bolj kot virusa me je strah virusa politike bevskanja. Politične stekline, tega se moramo znebiti," je dejal. Pozval je k komunikaciji, ki ne ustvarja sovražnikov. Tudi predsednik SD Dejan Židan je pozval k komunikaciji, ki ne grozi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri