Je onesnaženost zraka ključni dejavnik smrtnih primerov zaradi koronavirusa?

Študija

21. 4. 2020, 15:27 | Zdravje | Piše: D.H.
Je onesnaženost zraka ključni dejavnik smrtnih primerov zaradi koronavirusa? (foto: Profimedia) Profimedia

Raziskave Italije, Španije, Nemčije in Francije kažejo, da se je skoraj 80 % vseh tamkajšnjih smrti zaradi koronavirusa zabeležilo v najbolj onesnaženih predelih. Zato ocenjujejo, da onesnaženost zraka pomembno vpliva na število smrti zaradi covida-19 .

(Naslovna fotografija: posneto januarja 2020, pred izbruhom pandemije, v Milanu, kjer je onesnaženost sploh v zimskem času daleč nad dovoljenimi mejami)

Analiza je pod drobnogled vzela 66 administrativnih regij v Italiji, Španiji, Franciji in Nemčiji. Rezultati so pokazali, da se je 78 % vseh smrti zaradi koronavirusa v teh štirih državah zgodilo v samo petih regijah – v tistih najbolj onesnaženih.

Analiza je raziskovala ravni dušikovega oksida (NO2), ki ga večinoma proizvajajo dizelska vozila in vremenske razmere, ki preprečujejo, da bi se onesnažen zrak prečistil. Za najbolj problematične so se izkazale štiri regije severne Italije in španski Madrid. Teh pet področij ima najslabšo kombinacijo nivojev dušikovega oksida in naravne pretočnosti zraka, ki preprečuje razpršitev onesnaženosti.

V raziskavi je tako najbolj izpostavljena dolina reke Pad v Italiji, obdana z gorami, podobno kot Madrid in celo podobno kot provinca Hubei na Kitajskem, kjer se je pandemija začela. Onesnaženost zraka se namreč najlažje ujame v doline in kotline, obdane z gorami.

Profimedia

Foto: Italijansko mesto Torino, center italijanske avtomobilske industrije, leži na zahodnem bregu reke Pad in je obkroženo z alpskim lokom in hribovjem Superga. V takšna jutra se zbuja več kot 875.000 prebivalcev mesta.

Številne študije so že predhodno potrdile, da je izpostavljenost NO2 škodljiva zdravju in lahko vodi do bolezni pljuč, najnovejše raziskave iz nemške univerze MLU (Martin Luther Universitat Halle-Wittenberg) pa zdaj dodajajo, da je dolgotrajna izpostavljenost NO2 zelo verjetno pomemben dejavnik tudi pri smrtih zaradi koronavirusa.

Raziskava, ki je bila objavljena v strokovni publikaciji Science of the Total Environment, je obenem primerjala nivoje NO2 v januarju, februarju in vse do 19. marca, da bi preučili stanje atmosfere in odkrili, kateri onesnaževalci so bili v tem času, kljub spremembam v načinu življenja, še vedno prisotni v zraku.

Onesnaženost zraka je zaradi dolgotrajnih karanten marsikje upadla, a ključni problem pri tej povezavi je seveda dolgotrajna izpostavljenost nevarnim delcem. Niso pa te regije edine problematične v Evropi, kjer je zaradi pandemije večina projektov za boj proti onesnaženosti zdaj v mirovanju. V Veliki Britaniji, na primer, so ravni NO2 v večini večjih mest že desetletja nad dovoljenimi mejami, projekt, s katerim so želeli vozilom, ki najbolj onesnažujejo zrak, prepovedati vstop v mestne centre, pa je trenutno zamrznjen.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri