N.Z. | 22. 3. 2020, 11:45

Je razliko med italijanskim in nemškim scenarijem odigrala tekma Lige prvakov?

profimedia


Ko so pred tremi meseci pričeli prihajati prvi podatki o smrtnih primerih s Kitajske, ki jih je povzročil človeštvu do tedaj še neznani virus, je strokovno javnost zajelo nelagodje. Epidemiologe je zaskrbelo, ker so številke iz Wuhana takrat kazale na 10 % smrtnost, obstajali pa so tudi sumi, da podatki, ki prihajajo iz Kitajske morda niso povsem resnični.

Potem je virus, ki na svoji ’poti’ v svet ni mutiral, prišel v Italijo.

Izkazalo se je, da umrljivost približno sovpada s podatkih Wuhana, kar naj bi pomenilo, da so bile kitajske številke vendarle točne. V začetku februarja so tako znanstveniki dobivali vse bolj jasno sliko o tem, s čim se v resnici borimo.

Potem pa so zgolj mesec dni po prvih primerih zaznanih okužb v Italiji ljudje pričeli umirati v vse višjih številkah. In od takrat se trend naraščanja primerov smrti ni ustavil. Italijani umirajo v rekordnih številkah več kot deset dni po razglasitvi popolne karantene, še pišejo v Jutranjem listu in se sprašujejo: Zakaj?

Zadnjih nekaj dni se je pričela pojavljati hipoteza, s katero se povsem resno ukvarja krizni štab italijanske Civilne zaščite. Čeravno domnev ne morejo dokazati, številni indici kažejo, da bi sev novega koronavirusa svoj usodni zamah lahko dobil na nogometni tekmi Lige prvakov v Milanu med Atalanto in Valencio, ki se je odigrala 19. marca 2020. Na stadionu naj bi bilo takrat kar 45.000 navijačev, šele 3. marca pa je bilo po odkopu in obdukciji znano, da je moški iz španske Valencie, ki je bil pozitiven na COVID-19, nekaj dni pred dotično tekmo umrl zaradi COVID-19. Takrat je epidemija že zajela jug Španije. Zdaj se tako zastavlja vprašanje, ali je bil dotični primer moškega zgolj izoliran primer ali pa je bilo med 2500 španskih navijačev, ki so teden kasneje pripotovali v Milano, že kdo okužen.

A kakor koli že, razlogi so nadvse kompleksni.

Poznavalci del krivde za trenutno katastrofalno stanje v Italiji vidijo v prepočasnem odzivu sistema na veliko nevarnost za javno zdravje, pa tudi dejstvu, da so odgovorni dopustili, da epidemija izbruhne v najbolj ogroženem segmentu družbe: t.j. v bolnišnicah in ambulantah.

Pa vendar se je taisto zgodilo tudi v drugih državah, ki so poročale, da so se z virusom okužili zdravstveni delavci, a danes nobena od teh držav ne poroča o tako hudem položaju kot Italijani.

Prav tako se gre spomniti, da so države, kot so Kitajska (z izjemo Wuhana), Singapur in Nemčija poročale o precej nižji smrtnosti med obolelimi, pri čemer so imeli (in še imajo) vsi opraviti z istim sevom virusa.

Če primerjamo Italijo in Nemčijo, kmalu ugotovimo, da sta obe državi svoj prvi primer okužbe zabeležili skoraj na isti datum, v Nemčiji celo nekaj dni prej. Pa vendar je danes stopnja smrtnosti v Italiji 8,5 odstotna, medtem ko je v Nemčiji ta 0,18 odstotna.

V istem obdobju so Italijani dovolili, da se je virus razširil na več kot dvakrat toliko državljanov kot Nemci. Še več. V Italiji beležijo 27.000 več okuženih kot v državi, kjer se je bolezen začela širiti že kakšen dan prej.

»Dejstvo je, da je izjemno težko postaviti na tehtnico vprašanje, ali želimo tvegati življenje starejših državljanov in delovno sposobno prebivalstvo rešiti pred potencialno dolgo recesijo ali najprej reševati življenja, potem pa poskrbeti za gospodarstvo. V obeh primerih bodo ljudje umirali. Najprej zaradi virusa, kasneje pa zaradi revščine in spremljajočih bolezni, ki jih povzroča stres zaradi revščine, neplačanih posojil in izgubljenih delovnih mest,« še pišejo v Jutarnjem listu.

Svet se je v tej težki dilemi bolj kot ne poenotil, razen Italijanov.

»Zaradi popolne karantene je zdaj uničeno njihovo gospodarstvo, od katere pa nimajo veliko koristi, saj državljani karanteno množično ignorirajo. Po navedbah njihovih telefonskih operaterjev kar 60 % Italijanov krši pravila in vsak dan zapušča svoje domove. Zaradi takšnega vedenja prebivalstva so zdaj priča visoki smrtnosti v epidemiji, gospodarstvo je na kolenih, izredno stanje pa se je podaljšalo še za nekaj mesecev dlje, kot bi bilo to sicer potrebno.«

Italijanski scenarij je skratka nekaj, kar si nihče od nas ne želi in kruto trezni tudi najbolj nedisciplinirane in družbeno manj odgovorne prebivalce sosednjih dežel.

  • In zato: #ostanitedoma in #ostanitezdravi!

In da ne boste zdaj mislili, da so nedisciplinirani prav vsi Italijani, še viralni video, ki vas bo v teh težkih časih vendarle uspel tako nasmejati kot osvestiti.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere