N.Z. | 19. 4. 2021, 11:48

Je zelen krompir zares strupen? Preverjamo!

profimedia

Govorice o strupenem zelenem krompirju so z nami že desetletja in številni se dobro spomnijo, kako so jim babice zapovedovale, naj se uživanju takšnega krompirja ogibajo za vsako ceno. Koliko pa je resnice v tej trditvi?

Pri Snopes so trditev znanstveno pretehtali in ugotovili, da trditev lahko ovržejo z oceno: v večjem delu NERESNIČNO!

Čeprav zeleni deli krompirja prav zares vsebujejo toksin, je namreč le malo verjetno, da bi ga lahko zaužili v tako velikih količinah, da bi nam kakorkoli škodil. Ali, kot jasno navajajo ljubitelji krompirja: "... zgolj dejstvo, da so zeleni deli krompirja tudi sicer obupnega okusa, je dovolj, da krompir obrežete zelenih delov, preostanek pa mirno zaužijete."

profimedia

Naj zdaj vse skupaj še znanstveno razložimo.

Krompir - bolj natančno njegova zelena verzija - dejansko vsebuje naravni toksin, ki mu rečemo solanin. Slednjega v nasprotju s splošnim prepričanjem ne prepoznamo po zeleni lupini, kjer se je zaradi izpostavljenosti svetlobi v resnici nabral le klorofil. Solanin se namreč kopiči le v gomolju ter seveda steblu in listih, ki pa jih tako ali tako ne uživamo. 

Solanin (natančneje α-solanin) je glikoalkaloid rastlinskega izvora, ki ga vsebujejo vrste iz družine razhudnikovk (Solanaceae).  Njegova vloga je obramba rastline pred glivami, žuželkami in drugimi škodljivci. Vir: Wikipedia

Solanin se prične kopičiti v gomoljih krompirja, ko tega ne skladiščimo pravilno. Fizične poškodbe, izpostavljenost svetlobi ter visoke ali nizke temperature so najpogostejši vzroki, da se v krompirju začne tvoriti solanin. 

Ker solanin med kuhanjem ne razpade, zelenega krompirja ni proporočljivo uživati.

Vsebnost solanina v krompirjevih gomoljih prepoznamo po pozelenelih delih gomolja, kalčkih in očescih. Če je zelen le manjši del krompirja, krompir olupimo, odrežemo in zavržemo zeleni del, izrezati pa gre tudi vsa očesca.

Solanin je toksin, ki povzroča prebavne in nevrološke težave, kot so bruhanje, driska, želodčni krči, srčna aritmija, glavobol ter vrtoglavica, zaužit v večjih količinah pa ima za posledico haluciniranje, paralizo, mrzlico in celo zlatenico. Smrtna doza je 3 do 6 mg na kilogram telesne teže. Simptomi se največkrat pojavijo 8 do 12 ur po zaužitju, pri zelo velikih količinah pa lahko že po 30 minutah. 

Kako visoko je torej tveganje za zastrupitev, v kolikor bi se v vašem pireju vendarle znašel tudi slabo obrezan zeleni gomolj?

Pri Snopes so več kot prepričani, da je tveganje zanemarljivo.

"... le v kolikor bi načrtno izbirali zgolj zelene krompirje za to, da bi jih zaužili v enem samem obroku, je enostavno zelo malo verjetno, da bi lahko zaužili dovolj velike količine toksina, da bi vam te kakor koli škodile. Zdrav odrasel bi namreč moral pojesti 2 kilograma zelenega krompirja, da bi začutil simptome nevroloških motenj. Skratka, ne skrbite, če ste zaužili krhelj zelenega čipsa, med pripravo krompirja pa vendarle odstranite zelene dele krompirja, vsa očesca in zeleno lupino. Še posebno, če jed pripravljate za otroke, saj so ti zaradi manjše telesne mase neprimerno bolj občutljivi."

Zanimivost!

Splet pa je ponovno naplavil nekaj resničnih prigod, ki so povezane z drugačne vrste 'nevarnostjo', ki jo predstavlja zeleni krompir.

Leta 1976, ko so Južno Afriko zajeli protesti, se je v Sowetu, kjer so se protesti začeli, zbralo nekaj šolarjev, ki so prišli na posebno idejo. Nekaj krompirjevih gomoljev so pobarvali v zeleno, nato pa z njimi pričeli obmetavati vojaška vozila. Vojaki v njih so se zelenih krompirjev tako prestrašili, da so poskakali z vozil in se razbežali, ob tem pa za seboj pustili tako vozilo kot vse orožje. Iznajdljiva mladina jim je vozila in orožje nato zaplenila. Takratna oblast je nato naredila vse, da se vest o tem ni nikoli razširila.

Nadobudni mladi Južnoafričani še zdaleč niso bili edini, ki so se domislili te nenavadne bojne prakse. Stara poročila pravijo, da so taktiko mladine iz Soweta pred tem uporabljali že v šestdesetih letih v Saigonu in v štiridesetih letih v Franciji.



Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.