Svojo dolgoživost je pripisoval predvsem enemu živilu.
Leta 1978 je revija Yugo papir organizirala akcijo z naslovom Iščemo najstarejšega Jugoslovana. Akcija je bila uspešna, našli so ga v bosanski vasi Oraš Planje, ime mu je bilo Meho Hadžić.
Ko so tja prispeli novinarji, jih je verjetno najstarejši prebivalec takratne Jugoslavije pričakal na klopci pred hišo. Med srečanjem jim je pripovedoval o svojem življenju in razkril spomine še iz časov, ko je bilo v njegovi vasi le šest hiš.
Svojo družino preživel za več desetletij
Meho Hadžić se je rodil leta 1848 v vasi Oraš Planje. Imel je pet bratov, Mahmuta, Muja, Ahma, Fehra in Redža ter sestro Fatimo. V času pisanja članka so bili vsi že davno pokojni in je nanje že skoraj pozabil.
Njegov oče je bil Arif, mati pa Cura. Imel je ženo Ajko, ki je umrla 70 let pred nastankom članka v starosti 50 let. Skupaj sta imela sina Muharema, ki pa se je pri dvanajstih letih utopil v reki Usori.
Živel je pretežno od kozjega mleka, sira in kajmaka
Meho je bil več kot stoletje dninar. Delal je na kmetijah, sekal drva, največ časa pa preživel kot pastir koz. V vojsko ni šel, saj se je rodil s krajšo levo nogo in je hodil s palico. Po navajanju revije naj bi v starosti celo dobil tretje zobe, in vsi naj bi bili zdravi.
"Ko smo ga gledali, se je zdelo, kot da bi zlahka znova stekel za kozami po zelenih hribih," so zapisali novinarji, ki so imeli priložnost spoznati tega izjemnega moža.
Sveže kozje mleko - njegov recept za dolgo življenje
Nikoli ni kadil niti pil alkohola. Živel je skromno, pretežno od kozjega mleka, sira, kajmaka in mineralne vode. Ko je bil s kozami na pašnikih, je običajno pil kar sveže mleko: to je bil, kot je sam verjel, njegov recept za dolgo življenje.
Po kasnejših virih je na njegovem nagrobniku zapisano: "Meho Hadžić 1848–1979". To pomeni, da je umrl leto po objavi članka in da je doživel kar 131 let. Njegov obraz se je nekoč celo znašel na plastenkah znane blagovne znamke mineralne vode iz Tešnja.
