Že dolgo je znano, da redna telesna aktivnost v možganih spodbudi izločanje dopamina, hormona dobrega počutja. Zadnje študije celo kažejo, da poleg slabe volje premaguje tudi Parkinsonovo bolezen.
Vse stvari v naših telesih delujejo povezano in tudi dopamin ni čudežen hormon, ki bi kar sam od sebe ozdravil vse težave. Raziskovalci z medicinske fakultete newyorške univerze so se lotili trojčka telesne vadbe, z njo povzročenega navala dopamina in nevrotropičnega faktorja, ki ga ob dopaminski spodbudi izločajo nevroni.
V raziskavi so sodelovale laboratorijske miške, ki so 30 dni vsak dan tekale na kolesu. V primerjavi s tistimi, ki niso telovadile, se jim je v delu možganov, povezanim z gibanjem, sprostilo 40 % več dopamina in 60 % več nevrotropičnega faktorja. To povečanje se je ohranilo še ves teden po prenehanju vadbe.
Dopamin igra ključno vlogo pri gibanju, motivaciji in učenju.
“Naši rezultati ne pojasnjujejo le, zakaj se po telovadbi bolje gibate, razmišljate in počutite, ampak tudi kažejo, da za pozitivne učinke ni treba vaditi vsak dan,” razlaga glavna avtorica raziskave, nevrobiologinja Guendalina Bastioli.
Da so trije dejavniki res povezani, se je pokazalo, ko so nevrotropični faktor umetno znižali. V tem primeru še tako intenziven tek ni spodbudil izločanja dopamina.
Avtorji raziskave izpostavljajo, da bolniki s Parkinsonovo boleznijo pogosto dobivajo zdravila, ki oponašajo učinek dopamina na motorične nevrone. “Naši rezultati pomagajo razumeti, zakaj vadba lajša simptome Parkinsonove bolezni in tudi drugih motenj, na primer depresije,” je povedala ena od avtoric, nevroznanstvenica Margaret Rice. “Zdaj vemo, da telesna aktivnost pomaga, zato lahko raziskujemo, kako bi lahko okrepila učinek teh zdravil ali jih celo nadomestila.”
